Lani spomladi je Javni zavod za kulturo Kamnik na razpisu LAS Srce Slovenije pridobil projekt Znanje preteklosti za zdravo prihodnost. Projekt, ki ga sofinancirata sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, se osredotoča na ohranjanje in obnovo travniškega visokodebelnega sadovnjaka ob samostanu Mekinje. Poleg sadovnjaka v Tunjicah je to edini strokovno vzdrževan tovrstni sadovnjak na območju LAS Srce Slovenije.
Med cilji projekta je zagotoviti trajnostni razvoj samostana kot kulturnega spomenika ter izboljšati krajinsko urejenost lokalnega okolja, hkrati pa spodbuditi okoljsko ozaveščenost in povečati lokalno samooskrbo s hrano. Ureditev sadovnjaka bo imela tudi pomemben vpliv na ohranjanje biodiverzitete, saj so visokodebelni sadovnjaki ključni življenjski prostori za številne rastlinske in živalske vrste. To vsebino bodo izvajalci projekta podprli s postavitvijo »hotela za žuželke« v obliki skulpturalnega suhozida.
Projekt bo javnosti približan preko predavanj in delavnic za različne starostne skupine. Udeleženci se bodo lahko naučili več o starih sortah sadja, osnovnih veščinah gojenja dreves ter se podali na kulinarično pot, povezano s pridelanimi sadnimi sortami. Zbiranje tradicionalnih receptov je že v teku, saj želijo partnerji projekta ohraniti kulinariko, povezano z lokalnim sadjem. Nabor receptov nastaja s pomočjo šol, ki delujejo na območju LAS, pa tudi članic Društva podeželskih žena Moravče. Zagotovo bodo med recepti dobili svoje mesto tudi ohranjeni hišni recepti sester uršulink.
Del projekta je tudi obnova dvorane v pritličju samostana, ki bo služila različnim dogodkom, kot so kulinarične delavnice, predavanja in pevske vaje. Raznovrstnost dogajanja bo omogočala nabavljena premična kuhinjska oprema. V tem prostoru se bodo izvajane kuharske delavnice z recepti, vezanimi na stare sorte sadja.
Pri načrtovanju ureditve sadovnjaka je bilo potrebno upoštevati različne dejavnike, vključno z željami lokalne skupnosti in potrebo po ohranitvi potencialov prostora. Pomembno je bilo tudi upoštevati kulturno-varstvene pogoje Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine. Pred samo zasaditvijo so bile izvedene tudi arheološke raziskave, ki pa niso potrdile obstoja arheoloških najdb.
Ključni del projekta predstavlja zasaditev starih udomačenih in avtohtonih vrst sadnega drevja, pri katerih sodeluje Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice. Zasadili so drevesa, med katerimi izstopajo stare sorte jablan in hrušk, kakija, marelice in fige. Cilj je javnosti predstaviti ne le stare sorte sadja, temveč tudi izgubljeno sadjarsko znanje, ki postaja ključno za našo lokalno samooskrbo.
Projekt Znanje preteklosti za zdravo prihodnost prinaša pomembno sporočilo o ohranjanju kulturne dediščine in naravnega okolja ter spodbuja trajnostni razvoj lokalne skupnosti. Z znanjem in skrbjo za preteklost ustvarjajo partnerji pomembne temelje za zdravo prihodnost naše družbe.
Sadjarji pri delu.