Novice

Prlekija je 28. in 29. junija 2024 postala prostor mreženja med predstavniki LAS in člani Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP). Posvet LAS smo začeli z razpravo o načrtih za prihodnost in pripravi javnih pozivov lokalnih akcijskih skupin (LAS) za leto 2024. Po strokovnem delu posveta je sledil ogled uspešno izvedenih projektov LAS.

Predstavitev nove aplikacije za vnos vlog ob prijavi na LAS razpis.

Ogledali smo si Rokodelski center DUO v Veržeju, ki je uspešno izvedel že kar nekaj projektov, sofinaciranih s strani LAS Prlekija. Eden boljših projektov je bil Mala šola lončarstva (Rad imam glino). Na štirih prleških osnovnih šolah so izvedli večurno izobraževanje za učitelje, saj je bilo njihovo znanje o glini zelo pomanjkljivo. Šole so opremili z vreteni in pripomočki za delo z glino. Delo z glino se je v šolah dobro prijelo in se izvaja tudi po končanem projektu. V rokodelskem centru v Veržeju so nam predstavili svoj način delovanja, ogledali smo si muzej, slikarsko razstavo, lončarsko delavnico in trgovino, v kateri smo lahko kupili prleške rokodelske izdelke.

Rokodelski center DUO v Veržeju skrbi za ohranjanje tradicionalnih znanj.

Na naslednji lokaciji smo se potopili v svet čebelarstva. Obiskali smo čebelarsko družino Tigeli v Veržeju, pri kateri smo izvedeli veliko zanimivosti o čebelah in medenih izdelkih. Družina Tigeli skrbi za 160 čebeljih družin in pridela do 4 tone medu na leto. Da bi razširila nabor izdelkov, sta zakonca registrirala dopolnilno dejavnost. Iz čebeljih pridekov tako izdelujejo različne produkte. Pomembna dejavnost pri Tigelijevih je tudi izobraževanje. Skupine so navdušene nad čebelnjakom s konca 19. stoletja, ki predstavlja edinstveno kulturno dediščino teh krajev. V njem je urejena zbirka starih čebelarskih pripomočkov. Spoznali smo tudi projekt Medena pot, podprt s strani LAS Prlekija.

Čebelarka Dragica Tigeli se je pred 17 leti odločila ostati doma in hobi spremenila v poslovno priložnost.

Čebelnjak osmerokotne oblike, izdelan po paviljonskem načrtu, služi danes kot čebelarski muzej.

Na Šafarskem smo se v Prazgodovinski naselbini Gradišče vrnili v čas naših prednikov iz prazgodovine. Rekonstrukcija zgodovinske vasi je zgrajena na mestu arheoloških izkopavanj, kjer so pred skoraj pol stoletja našli ostanke lončenih posod iz bakrene dobe, kasneje pa še vrsto drugih predmetov ter odtise starodavnih stavb. Spoznali smo življenje takratnih prebivalcev in oskusili hrano, pripravljeno na način kot nekoč.

Poskusili smo nad ognjem pečeno ribo in kruhek, pečen v zunanji peči.

Dan smo zaključili v cerkvi Žalostne Matere Božje na Jeruzalemu, v kateri smo prisluhnili zgodovini kraja, povezani s križevniki. Na tem mestu smo občudovali čudovite razglede na krajinski park in obenem okušali lokalne specialitete.

Pozno baročna oltarna slika je mistična in skrivnostna. Poleg Marijinega in Kristusovega obraza je na sliki še ena Kristusova podoba, ki se skriva na desnem ramenu Marijine rute.

Drugi dan smo obiskali Babičev mlin, edini še delujoči mlin na reki Muri, ki predstavlja kutlurni spomenik slovenske dediščine državnega pomena. V preteklosti je bilo na Muri kar 95 mlinov, zdaj pa se je ohranil le še ta. Za kombiniran plavajoči mlin na reki Muri je značilno, da je mlinarska hiša na kopnem, vodni mlin pa je na reki. Karmen Babič je na zadnjem pozivu LAS uspešno kandidirala za sredstva LAS, s pomočjo katerih bo v kratkem postavila trgovinico za svoje mlevske izdelke.

Trenutno v milnu dela gospodarica sama.  Zaradi nestanovitnega vremena je delo vedno bolj stresno, saj mlinu stalno grozijo poplave.

Po ogledu mlina smo se z rafti spustili po reki Muri. Postojanka je bila na peščenem Otoku ljubezni v Ižakovcih, pot pa smo zaključili na Tinekovem brodu, kjer smo se po kosilu z brodom prepeljali iz Prekmurja nazaj v Prlekijo.

Najpogumnejši so v Muri tudi zaplavali.

Brod na Muri predstavlja eno redkih še obstoječih povezav med levim in desnim bregom reke Mure.

Zaposleni v LAS Srce Slovenije smo se na posvetu lokalnih akcijskih skupin še bolj povezali s preostalimi slovenskimi LAS-i in okrepili prijateljske odnose, ki bodo prišli prav tudi kasneje pri vsakdanjem delu. Spoznali smo Prlekijo skozi projekte LAS ter okrepili zavedanje naše skupne odgovornosti za prostor, v katerem živimo. V novem prihodnjem programskem obdobju se bomo še bolj trudili ustvarjati pogoje za dobre projektne vsebine. S tem bomo prispevali k razvoju podjetništva, turizma, ohranjanju narave, spodbujanju kmetijstva, ohranjanju tradicije, krepitvi lokalne skupnosti in gradnji svetle prihodnosti za vse.

Tina Vatovec, LAS Srce Slovenije