Od 17. do 20. junija 2024 smo v Srcu Slovenije gostili študijski obisk, ki se ga je udeležilo 24 partnerjev iz Poljske, Švedske, Finske, Litve, Latvije in Italije. Ta obisk je predstavljal zaključni del projekta sodelovanja lokalnih akcijskih skupin Eko hrana in kratke dobavne verige, ki smo ga pripravili in vodili v LAS Srce Slovenije. Pred tem obiskom smo v zadnjih dveh letih skupaj z našimi ponudniki obiskali vse partnerske dežele, da bi izmenjali izkušnje in dobre prakse na področju pridelave lokalne in ekološke hrane ter kratkih dobavnih verig.
Študijski obisk v Sloveniji je navdušil vse udeležence, saj so bili očarani nad slovenskimi naravnimi lepotami, srčnimi ljudmi in bogato ponudbo lokalne in ekološke hrane. Program je bil skrbno zasnovan, saj smo želeli z njim tujim partnerjem pokazati naše danosti in čim boljše prakse na tem področju.
Začeli smo v ponedeljek, 17. junija, z obiskom Velike planine. Barbara Strajnar z Občine Kamnik nas je popeljala Po poteh pastirjev, skupaj smo se sprehodili do starega pastirskega naselja in se seznanili s programom varovanja te izjemne pastirske planote. Udeleženci so doživeli posebno kulturno in gastronomsko izkušnjo, ki je omogočila globlji vpogled v tradicijo in življenje pastirjev.
Pred Preskarjevim muzejem smo spoznali proces izdelave tradicionalnega sira trniča, ki je značilen za območje Velike Planine. Ta sir je nekoč služil kot simbol ljubezni in zvestobe. Postopek izdelave trniča je prikazala Sonja Kropivšek s Kmetije Pr’ Gabršk iz Tuhinjske doline. Trnič je znan po svoji unikatni obliki in dekoraciji, saj je vsak sir ročno oblikovan in okrašen z različnimi vzorci, ki jih ustvarijo z lesenimi modelčki, imenovanimi “pisave”.
Med sprehodom po Veliki Planini smo imeli priložnost okusiti nekaj najbolj značilnih pastirskih jedi, kot sta kislo mleko in žganci. Na Zelenem robu smo se okrepčali tudi z ričetom, joto in sirovimi štruklji.
V torek, 18. junija, so dan začeli z zajtrkom v samostanu Mekinje, kjer smo bili nastanjeni. Po samostanskem zeliščnem vrtu, kjer uspeva več kot 200 vrst zeliščnih rastlin, nas je s strastjo in strokovnostjo popeljala zeliščarka Sabina Grošelj. Udeleženci so spoznali bogato zgodovino samostana in slišali zgodbo o opatinji Doroteji Sidoniji Gallenberg. Ta izjemna ženska je v samostanu preživela dolga leta in uvedla nemalo sprememb. Med drugim je bila tudi odlična poznavalka zelišč in njihovih zdravilnih učinkov. Blagovna znamka Doroteja predstavlja spoštovanje do dediščine in ljubezni do zelišč, ki jo je Doroteja Sidonja gojila in delila z okolico.
Sledila je mednarodna konferenca, na kateri smo razpravljali o pomenu lokalno pridelane hrane in kratkih dobavnih verigah, ter predstavili slovenske in tuje primere dobre prakse.
Kosilo so v gostišču Repnik oblikovali v skladu z “Okusi Kamnika” in udeležencem postregli z značilnimi jedmi s kamniškega območja. Jedilnik je bil pripravljen z lokalnimi sestavinami, ki poudarjajo kulinarično bogastvo Kamnika.
V popoldanskem času smo obiskali Ekološko kmetijo Homar in Kompostarno 1000 cvetov v Dupeljnah (Lukovica), kjer smo spoznali proces kompostiranja na osnovi konjskega gnoja in kalifornijskih deževnikov.
Nadaljevali smo z obiskom učne kmetije Pr’ Ropet, kjer so spoznali njihov način delovanja, postopek pridelave senenega kozjega mleka in različne izobraževalne programe in projekte, ki jih kmetija izvaja.
V kamniški pivovarni Maister smo okušali lokalno pivo in spoznali poslovno zgodbo in celoten proces pridelave piva.
Dan smo zaključili z obiskom Ribogojnice Mihovc v Mekinjah, v kateri vzrejajo v čisti vodi Kamniške Bistrice postrvi. Te so nam ponudili tudi za večerjo.
Sredo, 19. junija, smo začeli zjutraj s pohodom po vodnih poteh v Kamniško-Savinjskih Alpah. Udeleženci so med pohodom ob Kamniški Bistrici okušali naravno pitno vodo in spoznali inovativnost projekta, s katerim smo se uvrstili med finaliste evropskega natečaja ARIA 2023.
Sledil je obisk kmetije Pr’ Flajšman v Beričevem, kjer smo spoznali tradicijo pridelave zelenjave v teh krajih in pomen zelenjadarskih kmetih pri zalaganju Ljubljane s svežo zelenjavo. Predstavili so nam tudi izzive, s katerimi se soočajo slovenske kmetije.
Nato smo se odpravili v lokalno šolo v Jevnici, kjer smo si ogledali šolski eko vrt, ki ga urejajo učenci in učitelji. Otroci so nas sprejeli z velikim navdušenjem, nam razkazali šolo, njihov vrt in nam pripravili kulturni program s pogostitvijo.
Pri kosilu na Turistični kmetiji Pr’ Krač v Dolskem so udeleženci uživali v hišnih tradicionalnih jedeh. Lastnik Tone Čič nam je prestavili filozofijo kmetije, na kateri je vse prepleteno s kulturno dediščino, galerijsko dejavnostjo in ohranjanjem pristne narave. Spoznali smo tudi njihovo dopolnilno dejavnost – priljubljeno postajališče za avtodome.
Sledil je obisk Trebnjega s trgovino Dobrote Dolenjske, ki povezuje pod istoimensko kolektivno blagovno znamko najboljše ponudnike iz dolenjske regije. Delujejo po modelu Izvorno Slovensko, po katerem razvijamo tudi Kolektivno blagovno znamko Srce Slovenije.
Dan smo zaključili z obiskom Levčeve domačije v Dolu pri Ljubljani. Tuji partnerji so lahko spoznali uspešno revitalizacijo starega vaškega jedra, v katerega je Občina Dol pri Ljubljani kot lastnica umestila obnovljene objekte kulturne dediščine: občinske prostore, objekt s kuhinjo in sanitarijami, kozolec za dogodke, zeliščni vrt, čebelnjak in sadovnjak s starimi drevesnimi sortami. Podrobneje so predstavili tradicijo čebelarstva in zeliščarstva v teh krajih. Sledil je zaključni piknik, na katerem smo ponudili jedi z žara iz Mesarije Frtica, solate, kruh in zeliščne napitke iz TD Dolsko – Aktiva žena Plamen in Zeliščarske sekcije, in pečeno zelenjavo z naših kmetij.
Partnerji so bili navdušeni nad Slovenijo, njenimi lepotami, zeleno naravo in nad prehranskimi ponudniki, ki smo jih predstavili. Odšli so bogatejši za številne nove izkušnje, znanja in nepozabne vtise. S tem študijskim obiskom smo utrdili naša mednarodna sodelovanja in okrepili vezi med partnerji.
Hvala vsem ponudnikom in sodelavcem, ki ste sodelovali pri predstavitvi Srca Slovenije!
Študijski obisk smo izvedli kot del projekta Za lokalno hrano, ki ga podpirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 preko LAS Srce Slovenije.
Foto: Jonas Herald in Tina Vatovec