LAS Srce Slovenije je tudi v aktualnem programskem obdobju organiziran kot lokalno pogodbeno partnerstvo, ustanovljeno z namenom spodbujanja celovitega in uravnoteženega razvoja na območju Srca Slovenije po pristopu »od spodaj navzgor«. Pri tem izhaja iz lastnih razvojnih potencialov in zmogljivosti, predvsem krepitve socialnega kapitala z aktivnim vključevanjem prebivalstva v skupno načrtovanje in odločanje o lastnem lokalnem razvoju po načelu participativne demokracije. Ta tako imenovani CLLD pristop (Community Led Local Development) omogoča lokalnemu prebivalstvu, da samo določi prioritete in razvojne usmeritve.

Po potrditvi strategije avgusta 2016 je LAS upravičena do izvajanja vseh podukrepov, ki izhajajo iz uredbe CLLD: podpora za izvajanje operacij v okviru SLR, priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja LAS in podpora za tekoče stroške in stroške animacije. Celotna višina sredstev iz obeh skladov (EKSRP in ESRR) za LAS Srce Slovenije znaša 2.067.785 EUR.

Vodilni partner LAS Srce Slovenije

Vodilni partner Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije je Razvojni center Srca Slovenije, d.o.o., ki je kadrovsko, finančno in upravno sposoben voditi lokalno akcijsko skupino (LAS) in zagotavlja njeno operativno delovanje. Lokalno akcijsko skupino LAS Srce Slovenije zastopa v njenih upravnih in finančnih zadevah, gospodari z njenim transakcijskim računom in zanjo opravlja še ostale naloge, navedene ter podrobneje opisane v pogodbi med LAS Srce Slovenije in vodilnim partnerjem.

Naziv aktivnosti:
Podpora za tekoče stroške in stroške animacije v okviru Lokalne akcijske skupine LAS Srce Slovenije

Opis aktivnosti:
Podpora iz podukrepa »Podpora za tekoče stroške in stroške animacije« (podukrep 19.4) je namenjena za sofinanciranje stroškov, ki so nastali pri upravljanju in delovanju LAS, vključno s spremljanjem in vrednotenjem SLR, animaciji območja LAS in pomoči potencialnim upravičencem za razvijanje projektnih idej in pripravo operacij.

Cilji LAS Srce Slovenije:

  • animacija območja ter vključevanje skupnosti;
  • boljša prepoznavnost instrumenta CLLD;
  • celovit razvoj podeželja;
  • povezovanje lokalnih akterjev.

Glavne dejavnosti LAS Srce Slovenije za doseganje ciljev:

  • objava javnih pozivov LAS;
  • informiranje javnosti o aktualnih zadevah povezanih z LAS;
  • izvedba delavnic za animacijo prebivalcev območja LAS;
  • izdelava promocijskih gradiv;
  • prijava na javne poziva na podukrepu 19.3 – projekti sodelovanja;
  • prijava operacij na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT);
  • vlaganje sprememb operacij na ARSKTRP in MGRT;
  • vlaganje zahtevkov za izplačilo na ARSKTRP in MGRT;
  • vlaganje sprememb SLR na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pričakovani rezultati: 

  • vključevanje skupnosti LAS v izvajanje projektih aktivnosti;
  • doseganje kazalnikov zastavljenih v SLR;
  • izvajanje projektnih aktivnosti v okviru operacij;
  • identificirane potreb na območju LAS;
  • enakomerni razvoj območja LAS.

Obveščanje javnosti:

  • o aktualnih zadevah povezanih z LAS;
  • o javnih pozivih LAS;
  • o operacijah v izvajanju;
  • o dokumentaciji, ki se navezuje na pravilno izvedbo operacij;
  • o novostih na območju LAS.

Vir sofinanciranja:
Za izvajanje podukrepa »Podpora za tekoče stroške in stroške animacije« je LAS Srce Slovenije upravičen do največ 389.079,15 EUR in se dodeli iz glavnega sklada Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Stopnja javne podpore, ki jo krije glavni sklad, je do 100 % upravičenih stroškov.

Povzetek:
CLLD je nadgradnja do sedaj poznanega pristopa LEADER, ki se je na ravni EU izkazal kot uspešna metoda razvojnega načrtovanja in izvajanja projektov.
Pristop »od spodaj navzgor« omogoča lokalnemu prebivalstvu, da z oblikovanjem lokalnih partnerstev tako imenovanih lokalnih akcijskih skupin (LAS), aktivno odloča o prioritetah in razvojnih ciljih lokalnega območja, vključno z viri financiranja za doseganje ciljev lokalnega območja.

Pristop omogoča uresničevanje široke palete izzivov v različnih okoljih, večjo fleksibilnost pri doseganju ciljev in odgovarja dejanskim potrebam lokalnega območja.
V Evropski Uniji je pristop LEADER v praski že vse od leta 1991, v Sloveniji pa se je ta pristop pričel s programskim obdobjem 2007–2013. Ukrepi LEADER so se izvajali na 95 % ozemlja RS. Odobrenih je bilo več kot 1.400 projektov.

CLLD dejstva:

  • Je pristop/metoda, ki jo je kot novost v programskem obdobju 2014–2020 Evropska komisija ponudila državam članicam v izvajanje.
  • Omogoča reševanje razvojnih izzivov s pomočjo multiplikativnih učinkov pri povezovanju ukrepov in sredstev iz več strukturnih skladov hkrati.
  • CLLD se uresničuje preko na novo oblikovanih LAS.
  • Izziv pristopa CLLD je, da se s skupnim ukrepanjem pospeši razvoj zlasti podeželskih območij in se tako ustvarijo možnosti za nastanek novih delovnih mest, višjo kakovost bivanja, boljšo dostopnost ter ne nazadnje za ohranjanje kulturnih in krajinskih značilnosti ter obvladovanje demografskih sprememb.
  • V programskem obdobju 2014–2020 je predvidena uporaba pristopa CLLD pri treh skladih, in sicer Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (EKSRP), Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR).

Tematska področja ukrepanja, ključna pri zasledovanju ciljev Evropske unije in reševanju lokalnih razvojnih potreb, so:

  • ustanavljanje novih delovnih mest: razvoj podjetništva in ustanavljanje novih delovnih mest, razvoj socialnih storitev na podeželju, dvig dodane vrednosti kmetijskim, gozdarskim in živilskim proizvodom in povečanje lokalne samooskrbe in spodbujanje kratkih dobavnih verig;
  • osnovne storitve na podeželju: razvoj lokalne infrastrukture in lokalnih osnovnih storitev, razvoj rekreacijske infrastrukture za javno uporabo vključno z malo turistično infrastrukturo in razvoj dejavnosti za prosti čas ter turizem in kulturne dejavnosti ter z njimi povezano infrastrukturo;
  • varstvo okolja: projekti povezani z ohranjanjem narave, projekti povezani z varstvom in ohranjanjem kulturne dediščine, spodbujanje učinkovite rabe naravnih virov, vključno z naložbami v obnovljive vire energije in dejavnosti okoljskega ozaveščanja;
  • večja vključenost mladih