1. V: Kako se lahko pripravimo na oddajo vloge preden pričnem z vnosom vloge v aplikacijo?
O: Na spletni strani sta objavljena Word in Excel obrazca, ki imata rubrike usklajene z aplikacijo. Predlagamo, da pripravite besedila v Word obrazcu in finančno konstrukcijo v Excel obrazcu, nato pa zbrano prekopirate v aplikacijo.
2. V: Težave z registracijo v aplikaciji. Ob kliku na »Ponovno uvozi iz AJPESa« vse ostane, izbriše pa se ime firme in DŠ. Težava se pojavi, ker ne prepozna št. TRR.
O: Če pri registraciji javlja težave s številko TRR računa, pri vnosu vrednosti navedite samo številke računa (brez presledkov) in brez oznake SI56.
3. V: Kdo lahko vnaša vlogo v spletno aplikacijo?
O: Vnos vloge opravi vodilni partner/nosilec operacije, lahko pa vlogo vnese tudi eden izmed partnerjev, v imenu vodilnega partnerja. Pomembno je, da se pri registraciji vnesejo podatki vodilnega partnerja. Ena oseba vnaša podatke za vse partnerje oz. za celoten projekt.
4. V: Ali omejitev znakov v aplikaciji vključuje tudi presledke ali samo znake brez presledkov?
O: V aplikaciji presledek pomeni 1 znak. V kolikor vam omejitev ne omogoči vnosa vse želene vsebine lahko razširjena besedila oddate v prilogi k pozivu in to navedete pri posamezni rubriki.
5. V: Vlogo sem nazadnje shranil. Zdaj pa je ne najdem? Kako nadaljujem z vnosom v vlogo?
O: Ko vstopite v sistem in začnete z izpolnjevanjem vloge se vam shranjena vloga shrani v mapo E-DOKUMENTI, zato z vnosom ni potrebno začeti vsakič znova. Med shranjenimi vlogami izberete vlogo in kliknete ikono uredi, nato se vam odpre že shranjena vloga, kjer nadaljujete. Če kliknete na ikono VLOGA se namreč odpre nova vloga, ki jo izpolnjujete od začetka.
6. V: Ali omejitev znakov pri referencah velja za vsakega partnerja posebej ali za vse skupaj?
O: Omejitev v polju velja za vnos besedila za vse partnerje. Dodaten opis referenc lahko priložite v prilogi.
7. V: Kako opišemo reference partnerjev? Ali je to nek splošen opis v katerih projektih so sodelovali, ali moram navesti točne datume in imena projektov?
O: Pri navajanju referenc je najprimerneje vključiti nazive projektov in njihove vrednosti. Na ta način lahko učinkoviteje utemeljite kompetence partnerjev in sodelujočih oseb. Po želji lahko preprosto opišete tudi svoje izkušnje z izvedbo kakršnih koli projektov, pri katerih ste sodelovali.
8. V: Ali se delež financiranja po pavšalni stopnji nanaša na projekt kot celoto ali na posameznega partnerja v projektu?
O: Pavšalna stopnja se izračuna glede na vložek/stroške posameznega partnerja projekta in je izračunana oz. višina določena glede na tip projekta (investicijski ali neinvesticijski).
9. V: Prosim za pojasnilo ali prav razumem uporabo pavšala. Če imamo 10.000 EUR stroškov dela, dobimo še 40 % pavšala na tole, kar je 4.000 EUR. Razumem pravilno?
O: Da, pavšal se določi glede na stroške dela. V vašem primeru so potem upravičeni stroški 14.000 EUR in od tega se izračuna znesek sofinanciranja projekta v višini 11.200 EUR po stopnji 80%.
10. V: Ali mora biti gradbeno dovoljenje pravnomočno in pogodbe ter soglasja notarsko overjene?
O: Da. Priložiti je potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje in overjena soglasja solastnikov. Overitev podpisov na pogodbah in soglasjih se lahko izvede na Upravni enoti.
11. V: Ali se lahko projektne aktivnosti začnejo izvajati pred oddajo vloge na pristojni organ, kadar projekt vključuje investicijsko dokumentacijo oziroma je lahko izvedeno javno naročilo?
O: Ne. Upravičenec, ne sme skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila za blago, storitev ali gradnjo, ki je predmet naložbe ali projekta, pred vložitvijo vloge na Ministrstvo za kohezijo in razvoj (MKRR). Stroški povezani z izvajanjem aktivnosti, ki nastanejo pred oddajo vloge LAS-a na pristojni organ – MKRR, niso upravičeni stroški.
12. V: Upravičeni so samo stroški, ki so nastali po vložitvi vloge za odobritev projekta, s strani LAS Srce Slovenije, na MKRR. Je upravičenec s tem datumom seznanjen?
O: Ja, datum oddaje vloge LAS na MKRR sporočimo prijaviteljem takoj, ko je vloga oddana. Pred oddajo uskladimo tudi terminski plan projekta in datum vlaganja zahtevka/ov.
13. V: Kako izpolnim tabelo Priloga 20c Finančna konstrukcija projektaviri financiranja?
O: Podlaga za pripravo tabele 20c Finančna konstrukcija projekta po letih in virih financiranja je predhodno izpolnjena Priloga 20a ali 20b s stroškovnikom projekta in terminski plan vlaganja zahtevkov za izplačilo.
Terminski plan je pomemben zato, ker tabela 20c prikazuje načrtovano črpanje sredstev iz ESRR sklada in finančni tok izvajanja projekta. Vsi zahtevki oddani do 30.9. so izplačani v tekočem letu (črpanje), oddani po tem datumu pa naslednje leto.
V primeru, da imate načrtovano oddajo zahtevkov do 30.9. to pomeni da bo izplačilo v istem koledarskem letu. Znesek sofinanciranja v posameznem koledarskem letu je nato potrebno še razdeliti po ključu 40% MKRR – ESRR EU in 60% MKRR – SRR SLO.
V rubrike Prijavitelj/vodilni partner in Ostali partnerji v projektu pa vpišete kdaj boste plačevali račune in zagotavljali lastna sredstva po posameznih letih. Za kontrolo, ali ste pravilno izpolnili tabelo je, da se ujema seštevek Skupaj vsi viri s seštevkom zneska sofinanciranja projekta in lastnimi viri v tabeli 20a ali 20b.
V kolikor potrebujete pomoč pri izpolnjevanju tabele 20c se lahko obrnete na nas in vam jo pomagamo izpolniti.
14. V: Je stopnja sofinanciranja investicijskega projekta 80%?
O: Stopnja javne podpore posameznega projekta znaša 80 % upravičenih stroškov projekta, ne glede na vrsto projekta in upravilčene stroške.
15. V: Stroški posameznega projekta so upravičeni za sofinanciranje le, če prijavitelj za prijavljene aktivnosti ni prejel sredstev iz občinskih, državnih ali drugih virov Evropske Unije, partnerji v projektu pa ne smejo biti hkrati izvajalci zunanjih storitev projekta. Lahko pojasnite?
O: Razliko do 100% upravičenih stroškov projekta mora partner pokriti z lastnimi sredstvi in ne sme za iste upravičene stroške prejeti sredstev iz drugih javnih virov. Običajno se to preverja na ravni računov ali stroškov dela. Občine morajo ob oddaji zahtevka podati izjavo, da za iste upravičene stroške niso izplačale sredstev. Na nacionalnem nivoju te informacije preverja MKRR.
16. V: V razpisu je napisano, da v primeru, če gre za prostovoljno delo, da je potreben vpis v vpisnik prostovoljskih organizacij. Kaj točno je mišljeno s tem?
O: Društva, ki želijo uveljavljati prostovoljno delo morajo biti na dan oddaje vloge na javni poziv LAS vpisana v AJPES v skladu s Pravilnikom o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11, 60/11 in 29/16). Vpis je hiter in enostaven, se pa društvo s tem zaveže, da bodo vodili evidence in oddajali letna poročila.
Povezava do strani za registracijo prostovoljske organizacije: https://www.ajpes.si/Registri/Drugi_registri/Prostovoljske_organizacije/Splosno#b324
17. V: Ali se lahko prijavijo organizacije, ki delujejo v javnem interesu četudi nimajo lokacije ali podružnice na območju LAS?
O:Eden izmed pogojev za prijavo na javni poziv LAS Srce Slovenije je sedež na območju LAS ali delovanje na območju LAS, v primeru društva, ki ima status v javnem interesu. V primeru, da nimate sedeža na našem območju, boste ob prijavi na javni poziv LAS morali izkazati delovanje na območju LAS Srce Slovenije. Npr. da so vaši člani iz območja našega LAS, izvajate aktivnosti na našem območju (npr. delavnice, izobraževanja, organizirate dogodke,..).
18. V: Ali so lahko projektna sredstva namenjena financiranju rednim aktivnostim društva?
O: Projektna sredstva niso namenjena financiranju rednega izvajanja storitev upravičencev, temveč so namenjena razvoju novih storitev ali nadgradnji obstoječih. Pomembno je, da rezultati in koristi sofinanciranih projektov ostanejo na območju LAS ter mu služijo tako med izvajanjem projekta kot po njegovem zaključku.
19. V: Ali maksimalno število ur na leto velja za vse člane društva ali na osebo?
O: Po pojasnilih MKRR se gleda na posameznika in ne na organizacijo. Se pravi vsak posamezen član društva je omejen z 1.720 ur na leto. Seštevajo se vse ure ne glede na višino urne postavke in tipa dela. Seštevajo se tudi ure opravljene pri drugih projektih. Navedeno pomeni, da se preverja tudi delo posameznika opravljeno na drugih projektih sofinanciranih iz javnih sredstev, ne glede na vir sofinanciranja.
20. Ena od članic društva je zaposlena na svoji kmetiji. V okviru projekta ji bomo omogočili ohranitev tega delovnega mesta, saj bo v projektu sodelovala kot zeliščarka in izvajala delavnice. Projekt bo namreč omogočil izvedbo delavnic, ki bodo tržno naravnane. Ali mora biti navedena oseba v projektu vključena kot partnerica, kljub temu da je že članica društva? V tem primeru bi se namreč z izvedbo projekta ohranilo delovno mesto, vendar ne neposredno v društvu.
O: Glede doseganja kazalnikov se štejejo samo rezultati oz. kazalniki, ki jih dosežejo partnerji v projektu, saj tudi njih zavezujejo k ohranjanju delovnega mesta. Če bi torej kot rezultat projekta navajali ohranjeno delovno mesto, bi morala biti navedena gospa vključena v projekt kot partnerica. Pri tem se presoja tudi, katere projektne aktivnosti prispevajo k doseganju posameznega kazalnika in ali so z njim neposredno povezane. Hkrati vas moramo opozoriti, da fizične osebe in kmetje niso upravičenci za sklad ESRR. Izjema je samo samostojni podjetnik posameznik.
21. V: Ali se po zakonu o prostovoljstvu upoštevajo višine stroškov dela in ali so do tega upravičene zgolj organizacije oz. ustanove vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij?
O: Urne postavke veljajo le za organizacije vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij. Zanje veljajo urne postavke, ki so v skladu z Zakonom, ki ureja prostovoljstvo, in Pravilnikom o področjih prostovoljskega dela in vpisniku – ocenjena vrednost opravljenega prostovoljskega dela je:
- 13 EUR za uro organizacijskega dela (vodenja projektov in programov, njihova organizacija ali organizacija dela projekta ali programa in opravljanje mentorstva prostovoljcem),
- 10 EUR za uro vsebinskega dela (opravljanje prostovoljskega dela, za izvajanje katerega so potrebna posebna znanja in veščine ali pa gre za osnovno prostovoljsko delo posameznega programa ali projekta; posebna znanja in veščine so znanja in veščine, ki jih prostovoljec pridobi v vzgojno izobraževalnem sistemu ali na usposabljanju prostovoljske organizacije),
- 6 EUR za uro drugega prostovoljskega dela (pomožnega dela ali dela za podporo prostovoljskemu programu ali projektu ali dela za opravljanje katerega ni potrebno posebno usposabljanje).
Za izplačilo stroškov je potrebno izpolniti časovnico z opisom opravljenega dela ter priložiti dokazila o opravljenem delu.
22. V: Ali je lahko partner projekta tudi S.P.?
O: S.p. je lahko partner, v primeru prijave projekta na sredstva Evropskega sklada za razvoj podeželja (ESRR). Izjeme so fizične osebe in kmetje.
23. V: Pojasnite kako se gleda vključenost partnerjev oz. geografska pokritost partnerjev?
O: Pod izraz partnerji v projektu se smatra vodilnega partnerja in ostale partnerje v projektu. Geografska pokritost se gleda glede na sedež ali upravičenca oz. partnerja.
24. V: Je možno posamezne projektne aktivnosti opredelili zgolj okvirno? Aktivnosti za dve leti naprej še nimamo določenih.
Projekt mora biti pripravljen do faze izvedbe. Vse aktivnosti projekta morajo biti že ob oddaji vloge na javni poziv določene in jasno definirane.
25. V : Če odločevalci menijo, da so prijavljene vsebine dobre, da pa ni dovolj dobro obrazloženo, ali je možna dopolnitev?
O: Vsebinska dopolnitev vloge ni možna. Ocenjejue se samo vsebina in blga, ki je bila oddana v vlogi na javni poziv. Naknadno vsebinsko spreminjanje ali dopolnjevanje vloge ni možno in dovoljeno.
26. V: Kako naj terminsko in vsebinsko določim 1. in 2. fazo? Kaj si predstavljate pod posamezno fazo?
O: Faza projekta predstavlja obdobje izvajanja aktivnosti projekta in stroške, ki jih boste v tem obdobju uveljavljali. Glede na uredbo in razpis lahko projekt izvajate samo v dveh fazah. To pomeni, da lahko vložite največ dva zahtevka za izplačilo – enega med izvajanjem projekta in drugega ob zaključku projekta.
27. V: Kako je organiziran postopek načrtovanja, izvajanja in poročanja pri projektih z več partnerji?
O: Projekt je treba načrtovati in izvajati kot povezana celota, v kateri sodelujejo vsi partnerji. V vlogi na javni poziv opredelite vse načrtovane aktivnosti in stroške posameznih partnerjev ter določite vodilnega partnerja, ki bo odgovoren za spremljanje in izvedbo projekta. Pri pripravi zahtevka vodilni partner zbere in preveri celotno dokumentacijo vseh partnerjev, pripravi skupno poročilo ter ga posreduje LAS. LAS nato pregleda dokumentacijo in pripravi enoten zahtevek, ki ga vloži na MKRR. MKRR izvede izplačilo vodilnemu partnerju projekta, ki mora nato prenakazati sredstva partnerjem v projektu in dokazilo o prenakazilu posredovat LAS-u.
28. V: Ali je že ob oddaji vloge potrebno priložiti ponudbe za izdelke/storitve? Koliko ponudb je potrebnih?
O: Ja, ponudbe je potrebno priložiti že ob oddaji vloge. V fazi prijave zadostuje ena ponudba. Lahko se priloži uradno ponudbo (ki se glasi na upravičenca), cenik, izpis iz spletne strani, skratka karkoli kar dokazuje, da ste preverili cene na trgu in so stroški realno ocenjeni. Paziti je potrebno samo, da bo razviden znesek neto in z DDV, da se pravilno vnese upravičene stroške.
29. V: Ali je potrebno ob oddaji vloge priložiti vse prejete ponudbe pri raziskavi trga za pravilno oceno stroška projekta ali se jih priloži ob zahtevkih?
O: Ob oddaji vloge na javni poziv je potrebno priložiti eno ponudbo, s katero se izkaže, da so predvideni stroški realno ocenjeni. Ponudbe je treba priložiti le v primeru investicijskih projektov.
30. V: Kako se izplačuje partnerje in v kateri del stroškov jih vključim?
O: Partner v projektu je nekdo, ki prevzame izvedbo aktivnosti projekta in nosi tudi stroške za svoje aktivnosti, ki jih izvede v projektu oz. pri katerih sodeluje. Izdajanje računov med partnerji je prepovedano. V prijavi se je potrebno opredeliti za kateri tip projekta gre (investicijski ali neinvesticijski) ter v aplikacijo vnesti ustrezno kategorijo stroškov. Pomembno je da imajo vsi partnerji, ki sodelujejo v projektu isti tip stroškov – uveljavljajo samo strošek dela ali samo račune zunanjih izvajalcev.
31. V: Kakšen delež je običajno predviden za vodenje in koordinacijo projekta?
O: Omejitev za vodenje in koordinacijo v tem obdobju ni določena. V predhodnem obdobju 2014-2020 je bila omejitev 10 % upravičenih stroškov projekta. Predlagamo, da ostajate v teh okvirih.
32. V: Ali je v okviru projekta dopustno, da si poleg vodilnega partnerja tudi drugi partner obračunava urno postavko za vodenje in koordinacijo, če so te naloge med partnerji deljene glede na vsebinski sklop ali fazo projekta?
O: Urna postavka se določa glede na vrsto dela, ne glede na to, kdo oziroma kateri partner ga opravlja. Vodenje in koordinacijo projekta lahko oz. morajo izvajati vsi partnerji, saj je le tako mogoče zagotoviti vsebinsko, časovno in finančno ustrezno izvedbo projekta. Zato predlagamo, da imajo vsi partnerji predvidene ure za vodenje in koordinacijo.
33. V: Katera dela se smatra za vodenje in koordinacijo projektov po postavki 23,33 eur?
O: Vodenje in koordinacija projekta vključuje izvajanje nalog, povezanih z vodenjem in usklajevanjem partnerstva, ter skrb za učinkovito izvedbo projekta (finačno in terminsko spremljanje izvajanja projekta. Med ključne naloge tako sodijo: usklajevanje aktivnosti med člani partnerstva, sestanki partnerjev, zagotavljanje, da se projekt izvaja skladno z načrti in cilji. Vso ostalo vsebinsko delo pri izvajanju aktivnosti projekta ni vodenje in koordinacija projekta. Priprava projektne dokumentacije za poročanje ni upravičen strošek!
34. V: Na lokaciji, kjer bo potekala investicija sta lastnika nepremičnine dve fizični osebi. Katere dokumente je potrebno predložiti vlogi?
O: Predlagamo, da se sklene pogodba za dobo 10 let in priloži soglasje obeh solastnikov, da naložba ni v nasprotju s pogodbo. Preveriti je potrebno ali potrebujete še kakšna druga soglasja in dokumentacijo (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za gozdove, Zavod RS za varstvo narave…).
35. V: Kako je z upravičenostjo in višino urne postavke za študentsko delo?
O: Študentsko delo je strošek zunanjega izvajalca. To so dejanski stroški zunanjih storitev pri investicijskih projektih, pri neinvesticijskih projektih pa je to znotraj 40-odstotne pavšalne stopnje.
36. V: Kakšna dokazila je potrebno priložiti za uveljavljanje stroška dela?
O: Priložiti je potrebno v primeru zaposlenih pogodbo o zaposlitvi, M1 obrazec, časovnice in dokazila o opravljenem delu, kot so liste prisotnosti, poročila, vabila, objave, fotografije z datumom o opravljenem delu, gradiva, izdeleki ipd., ki morajo biti usklajena z načrtovanimi aktivnostmi v vlogi. V primeru društev kjer se uveljavlja neplačano prostovoljno delo članov društva pa mesečne časovnice o opravljenm delu z dokazili.
37. V: Ali je lahko ena oseba na projektu pisana na različne stroškovne enote (vodja projekta in strokovni delavec itd)?
O: Da. Tudi časovnica je pripravljena na način, da se izbere ustrezna urna postavka glede na vrsto dela.
38. V: Ali lahko upravičenec kot strošek zunanjega izvajalca v projektu investicijske narave uveljavlja strošek računovodskih storitev zunanjega izvajalca? Ali je upravičen strošek zunanjega izvajalca projektiranje?
O: Stroški so upravičeni samo, če so neposredno povezni z projektom (z njenim izvajanjem in cilji). Računovodske storitve niso neposredni strošek investicijskega projekta. Strošek projektiranja je lahko upravičen samo, če je nastal po oddaji vloge LAS-a na MKRR. Pridobitev projektne dokumentacije nastane pred vložitvijo vloge. Če strošek projektne dokumentacije nastane pred vložitvijo vloge, ne more biti upravičen strošek.
39. V: Ali se lahko oglašuje dogodek, ki se organizira v okviru projekta v nacionalnih medijih ali zgolj lokalnih? Ali se lahko oglasni plakat obesi v večjih mestih?
O: Promocija je upravičen strošek na celotnem območju Republike Slovenije.
40. V: Ali se lahko izobraževanja, ogledi ipd. izvedejo izven območja LAS?
O: Ne, samo aktivnost promocije je lahko izvedena zunaj območja LAS.
41. V: Se kilometrina za službena potovanja šteje pri neinvesticijskih projektih kot investicija?
O: Pri neinvesticjskih projektih je kilometrina del urne postavke, oziroma se jo pokrije iz pavšala.
42. V: Koliko odstotkov lahko odstopa znesek pri prijavi napram realizaciji?
O: Projekt mora biti pripravljen do faze izvedbe in stroški čim bolj realno ocenjeni. Ko je izdana odločba so stroški v odločbi razdeljeni v skladu z oddano prijavo in vsaka sprememba ali prenos med posameznimi kategorijami pomeni spremembo projekta, ki pa mora biti utemeljena (odločba o spremembi). V primeru, da so ob spremembi stroški višji, le ti niso upravičeni in jih mora upravičenec zagotoviti iz lastnih sredstev. Upravičen je znesek, ki je bil potrjen s sklenjeno pogodbo z MKRR.
43. V: Ali so lahko tržni produkti, kot so npr. investicije v muzej (za katerega se plača vstopnina), izdaja knjige (ki bo kasneje na trgu), … del LAS projekta?
O: DA (pod pogoji iz 7. člena Uredbe LEADER/CLLD), vendar so v tem primeru prejemniki državne pomoči v skladu z 28. členom Uredbe LEADER/CLLD.
Za projekte LAS oz. investicije/naložbe so upravičeni projekti, ki koristijo širšemu območju LAS in so predvideni v SLR. (7. člen Uredbe CLLD). Kako je konkretno izdaja knjige, ki jo bste prodajali, kot dodana vrednost za območje LAS, je težko komentirati, ampak če imate to predvideno in obrazloženo v vlogi in je to opredeljeno v SLR, bomo na konkretnem primeru preverili ali gre za dodano vrednost za območje LAS.
44. V: Ali je v primeru ureditve kolesarskih poti, pohodnih poti, javnih igrišč, ki so brezplačna DDV upravičen strošek?
O: Da. Če davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV od ureditve javno dostopnih kolesarskih poti, pohodnih poti, javnih igrišč, je to lahko upravičen strošek. Predlagamo, da se o upravičnosti DDV predhodno pozanimajte pri pristojni inštituciji.
45. V: V primeru da društvo postavi stalno razstavo in zaračunava vstopnino. Je tu DDV upravičen strošek?
O: Društvo z zaračunavanjem vstopnin za stalno razstavo opravi obdavčeno storitev in ima pravico do odbitka DDV, razen če gre za društvo s statusom kulturnega društva in so izpolnjeni pogoji za oprostitev po 13. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1. V slednjem primeru bi šlo za opravljanje storitev, oproščenih brez pravice do odbitka DDV (torej za DDV kot upravičen strošek).
46. V: Glede naložb oz. investicij v neopredmetena sredstva, ki nimajo finančne oblike: kot so patenti, licence, strokovno znanje ali intelektualna lastnina: ali to pomeni da se vsa izobraževanja, ki se jih izvede preko zunanjih izvajalcev štejejo pod strokovno znanje oz. pod investicije?
O: Izobraževanja, ki jih izvede zunanji izvajalec, so opredeljena kot stroški storitev zunanjih izvajalcev. Podrobno pojasnilo kaj spada pod neropredmetena osnovna sredstva najdete v Slovenskih računovodskih standardih.
47. V: Pri neinvesticijskih projektih torej ni potrebno knjižiti dejanskih stroškov dela na stroškovnem mestu, ampak se knjiži samo višina in izplačilo zahtevka?
O: V primeru uporabe poenostavljenih oblik stroškov se na ločenem stroškovnem mestu projekta knjižijo le prihodki oziroma prilivi, medtem ko stroškov (izdatkov), ki se nanašajo in poplačujejo iz prejetih sredstev, ni treba evidentirati na stroškovnem mestu projekta. V primerih poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev dejanski stroški in izdatki niso predmet preverjanja in spremljanja. Opozorit pa vas moramo, da v primeru, dak upite opremo ali uredite nepremičnino, morate izkazovati lastništvo. To pa lahko izkažete npr. z izpisi iz knjigovdskih evidenc, npr. izpis Osnovnih sredstev ali drobnega inventarja.
48. V: Zakaj so v razpisu navedeni dve različni vrsti kazalnikov? Ali se pri merilih upoštevajo obe vrsti?
O: V prijavnem obrazcu imamo navedeni dve vrsti kazalnikov. Prvi pod oznako C_01 Kazalniki so dodatni kazalniki, ki jih potrebujemo za vrednotenje rezultatov Strategije LAS Srce Slovenije. Drugi pod oznako C_01 Kazalniki SLR pa so kazalniki sklada EKSRP, ki vplivajo na doseženo število točk pri merilu št. 1 Prispevek projekta k doseganju ciljev SLR.
49. V: Ali je postavitev spletne strani upravičen strošek?
O: Da. V primeru, da je spletna stran neposredno povezana z projektnimi aktivnostmi, ki prispevajo k ciljem projekta. Vendar mora spletna stran ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta oz. izplačilu zadnjega zahtevka.
50. V: Je pri neinvesticijskih projektih, kjer so investicije v obliki pavšala, potrebno potem z računi dokazovati porabo ali so dovolj slike recimo stvari, ki so bile kupljene? Stroški se znajo tekom trajanja projekta prilagajati.
O: Pri dokazovanju nakupov, ki so bili izvedeni iz pavšala, ni potrebno prilagati računov. Zadostujejo dokazila npr. v obliki fotografij. Veljajo pa za neinvesticijske projekte ista pravila kot veljajo za investicijske. Npr. če se odločite za nakup nepremične opreme, ki je npr. vgrajena v prostor, potem potrebujete pravnomočno gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje (gradbeno dovoljenje je pogoj ob prijavi, uporabno dovoljenje pa mora biti pridobljeno do prvega zahtevka za izplačilo). Glavna razlika med projektoma je samo v dokazovanju stroškov, kjer v primeru neinvesticijskega projekta računov ne dokazujete, ostalo pa velja enako kot za vse načrtovane stroške v projektu. Kar bo navedeno v vlogi mora biti tudi izvedeno. Potrebno pa bo tudi dokazati lastništvo kupljene opreme, npr. z izpisom kartice osnovnih sredstev ali drobnega inventarja.
51. V: Ali stroški oglaševanja pri neivesticijskih projektih sodijo pod investicije?
O: Pod stroške dela spadajo stroški za zaposlene, s.p.-je, in neplačano prostovoljno delo članov društev. Vse druge storitve zunanjih izvajalcev pa se krijejo iz pavšala. Pri oglaševanju lahko kot strošek dela upoštevate priprave oglasnih besedil, medtem ko stroške zakupa oglasnega prostora pokrijete iz pavšala.
52. V: Kaj pomeni delovni paket?
O: Delovni paket predstavlja sklop povezanih aktivnosti, ki jih boste izvedli znotraj projekta. Ta pristop omogoča lažji pregled in organizacijo načrtovanih aktivnosti. Na primer, delovni paket “Promocija” lahko vključuje različne aktivnosti, kot so oglaševalske kampanje, organizacija dogodkov in priprava promocijskih materialov.
53. V: V spustnem seznamu pri Vrsta stroškov me zanima kaj pomeni kratica »komun.« (vključno s komun.).
O: Okrajšava komun. pomeni komunikacija. Velik poudarek smo dali komunikaciji v projektu zato je to dodano kot primer in opomnik.
54. V: Prosim pojasnite ali so naložbe oz. investicije v neopredmetena sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike: patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina upravičen strošek?
O: To je izraz uporabljen iz Slovenskih računovodskih standardov. Za dokazovanje oz. uveljavljanje stroškov bodo potrebni ustrezni računovodski dokumenti, npr. dokument, ki izkazuje koliko stane nakup licence ali strošek patenta. V LAS še nimamo izkušenj s to kategorijo upravičenih stroškov in glede na to, da podpiramo manjše projekte ne pričakujemo tovrstnih stroškov v projektih.
55. V: Ker se za enostavne objekte ne potrebuje gradbenega in uporabnega dovoljenja, je pri prejšnjih razpisih zadostoval zgolj načrt, oziroma lokacija postavitve na parceli. Kaj je potrebno priložiti k vlogi?
O: Priložiti je potrebno skico oz. lokacijo postavitve na parceli. Iz PISO se naredi izpis z mejami in št. parcele in vriše lokacijo opreme. Priložite tudi izjavo odgornega projektanta oz. pojasnilo za kakšen objekt gre in da zanj ne potrebujete gradbenega dovoljenja.
56. V: Ali je strošek priprave projektne in investicijske dokumentacije in prijavo na razpis upravičen strošek?
O: Upravičeni so samo stroški, ki so nastali po vložitvi vloge za odobritev projekta, s strani LAS Srce Slovenije, na ministrstvo.
57. V:Ali to pomeni da se storitev lahko izvede že prej, stroški pa obračunajo po vložitvi vloge in gre to v tem primeru za upravičena sredstva?
O: Stroški priprave projektne in investicijske dokumentacije za prijavo na razpis NISO upravičen strošek. V preteklem obdobju 2014-2020 so bili upravičeni kot tako imenovana kategorija splošni stroški,v tem programskem obdobju do 2027 pa splošni stroški niso upravičeni. Vse aktivnosti projekta se lahko začnejo izvajati po oddaji vloge LAS na ARSKTRP. V kolikor se projekt začne izvajati prej oz. so v vlogi navedene aktivnosti, ki se že izvajajo se tak projekt zavrne, ker je to izključitveni kriterij.
58. V: Kakšne spremembe projekta so možne – vsebinske ali tudi finančne? Ali je mogoče prijaviti spremembo višine upravičenega stroška v primeru, da se spremeni cena tip vozila/opreme?
O: Na podlagi oddane vloge na javni poziv se podpiše pogodba. V primeru, da se med izvajanjem projekta spremenijo okoliščine, ki vplivajo na vsebino pogodbe, je treba zaprositi za njeno spremembo in sklenitev aneksa. Sprememba je lahko vsebinska ali finančna, pri čemer ne sme vplivati na kazalnike in predvidene rezultate projekta. V okviru ESRR je dovoljena le ena sprememba.
Sprememba tipa vozila oziroma opreme praviloma ne predstavlja spremembe , saj se v vlogi ne navaja konkretnega tipa, temveč so merodajne tehnične specifikacije, ki so ključne za izvedbo nakupa. V primeru odobrene vloge boste morali pridobiti tri ponudbe neodvisnih ponudnikov, pri čemer tip vozila oziroma opreme ne bo pogoj za izbor.
59. V: Glede na to, da se pavšal obračunava celotno ali lahko večino mehkih vsebin (oblikovanje in razdeljevanje letakov, druga promocijska sredstva, oblikovanje in tisk za razstavo), ki jih bomo opisno navedli v prijavi. Ker vsi ti stroški spadajo v pavšal in če za vse to pridobivamo ponudbe in jih vpisujemo v finančni načrt se potem niža višina sofinanciranja za dejansko gradnjo?
O: V primeru investicijskih projektov je vaša odločitev ali boste vse stroške vključili v finančni načrt projekta in jih boste uveljavljali v zahtevku ali boste del stroškov pokrili iz pavšala in jih ne vključite v finančni načrt. V vlogi boste v vsebinskem delu navedli kaj boste v okviru projekta izvedli in to je potem tudi zavezujoče, da izvedete, ni pa nujno da te stroške vključite v finančni načrt.
60. V: V primeru investicije obstaja verjetnost, da bo cena ponudbe posameznega izvajalca odstopala od predvidene v projektantskem predračunu. Ali se lahko cena posameznega delovnega paketa na koncu poveča na račun drugega, ki je manjši? Ali v primeru, da končna cena preseže predvideno ceno delovnega paketa, razliko plača investitor? Čisto plastično: skrbi nas cena obnove razstavnih eksponatov, ki lahko kljub pridobljenim ponudbam med izvedbo naraste. Recimo, da imamo po finančnem planu to postavko v drugi fazi nastavljeno na 12.000 €, na koncu pa pride 18.000 €. GOI dela v prvi fazi imamo po projektantskem predračunu ovrednotena na 28.000 €, na koncu pa je izvedba 22.000 €. Ali se lahko ti dve fazi istega partnerja poračunata, tudi če sta v različnih fazah?
O: Projekt in stroške načrtujte čim bolj realno, v kolikor pa pride do navedenih odstopanj pri realizaciji, pa potem na konkretnih primerih ugotavljamo ali gre za uradno spremembo projekta pri kateri je potrebno skleniti aneks k pogodbi ali se lahko znotraj finančnega načrta naredi prerazporeditev in ni potrebna uradna sprememba projekta. Za prenos sredstev med posameznimi fazami pa je potrebna sprememba projekta. Vsaka sprememba projekta mora biti tudi ustrezno utemeljena.
61. V: Vodilni partner večji del investicije prenaša nase. Društvo nima enake likvidnosti kot Vodilni partner, zato bi radi izkoristili možnost predplačila do 30% predvidenih pogodbenih obveznosti. Je to mogoče?
O: Možnost, da partner izkoristi predplačilo je možna. Bodite pozorni samo na rok za vložitev 1. zahtevka, ki mora biti vložen v roku 180 od izplačila predplačila in vsaj v višini predplačila (znesek zahtevka pripadajoč partnerju mora vsaj dosegat višino predplačila). Pri skladu ESRR lahko predplčailo uveljavlja samo vodilni partner. Partnerji v projektu predplačila ne morejo uveljavljati.
62. V: Ali je potrebno pod polje B_34 navesti in opisovati vsak delovni paket, ki se pojavi pod finančni načrt posebej? Mi smo pri polju Opis projekta projektne aktivnosti samo razdelili na dve fazi.
O: Projektne aktivnosti naj bodo smiselno razdeljene po delovnih paketih oziroma sklopih, saj je tako zagotovljena boljša preglednost in sledljivost projekta. (npr. Vodenje in koordinacija /Promocija…) Običajno so tudi v finančnem načrtu stroški neposredno povezani s posameznim delovnim paketom oziroma sklopom aktivnosti, vendar to ni nujno. Stroški za izvedbo posameznih aktivnosti se lahko krijejo tudi iz pavšala.
Običajno so tudi v finančnem načrtu stroški neposredno povezani s posameznim delovnim paketom oziroma sklopom aktivnosti.
- V: Kaj pomeni da ima projekt široko zasnovane komunikacijske aktivnosti? Ali je dovolj, da je komunikacija razpršena med različnimi mediji, ali je potrebno za 6 točk izvesti: 2 članka v tiskanih medijih (namesto 5), objave na družbenih omrežjih, publikacija, info table, javni dogodek)?
O: Pri opredelitvi promocijskih aktivnosti široko zasnovane komunikacijske aktivnosti so poleg števila objav pomemben tudi njihov namen in čas objave. Zaželeno je, da se prične z obveščanjem javnosti ob začetku projekta, med izvajanjem projekta (npr. obveščate o kakšnih dogodkih, ki jih organizirate, delavnicah,..) ter ob zaključku projekta, ko predstavite vaše rezultate projekta. Pri tem pa se lahko poslužujete različnih medijev glede na ciljno publiko. Lahko tudi v okviru projekta pripravite kakšne strokovne vsebine s katerimi posredno predstavljate tudi vaš projekt. Javni dogodek za širšo javnost pa lahko izvedete npr. v obliki novinarske konference, okrogle miza na določeno temo, v obliki dneva odprtih vrat,..
- V: Ali je obstaja minimalna omejitev kolikšen je najnižji strošek, ki ga lahko uveljavlja partner?
O: Ne. Je pa pomembno, da v vlogi izkažete namen sodelovanja in kakšna je dodana vrednost partnerstva. Torej, da je iz vloge razvidno, da gre za kvalitetno povezovanje od katerega imata koristi oba partnerja in območje LAS.
- V: Ali se pri kriteriju ustvarjanja in ohranjanja delovnih mest šteje tudi zaposlitev upokojencev in delo študentov?
O: Za ohranjanje ali zaposlitev se šteje izključno redna zaposlitev pri upravičencu. Izkazuje se s pogodbo o zaposlitvi ter M1 obrazcem. Doseganje kazalnika pa se preverja na nivoju povprečnega števila zaposlenih iz letnih podatkov oddanih na AJPES.
- V: Ali je dovolj, da pisne izjave glede dvojnega sofinanciranja izpolni le vodilni partner ali jih mora podpisati tudi partner?
O: Vse izjave, ki so del razpisne dokumentacije morajo podpisati vsi partnerji, ki sodelujejo v projektu. Pod nazivom upravičenci so tako mišljeni vodilni partner in vsi partnerji, ki sodelujejo v projektu. Priloge od zap. št. 1 do vključno zap. št. 5 morajo biti priložene za vse upravičence oz. partnerje, ki sodelujejo v projektu.
- V: V aplikaciji je potrebno obvezno priložiti prilogo 4. DDV ne bomo uveljavljali kot upravičen strošek, kaj priložimo v tem primeru?
O: V primeru, da se DDV ne uveljavlja se lahko pripne prazen obrazec. V aplikacijo je namreč potrebno obvezno pripeti prilogo, da lahko zaključite in oddate vlogo. Iz vaše vloge bomo lahko razbrali, da ne uvaljavljate DVV in vas ne bomo pozvali za administrativno dopolnitev vloge.
- V: Kaj v vlogi pomeni rubrika B_54 Trženje projekta? Ali lahko zaračunavamo udeležbo na delavnicah ali vstopnino v muzej v času trajanja projekta in kaj to pomeni za finančni načrt projekta?
O: Trženje projektnih rezultatov ni prepovedano, vendar pa priporočamo, da v času trajanja projekta, ko imate stroške izvajanja aktivnosti sofinancirane, izvjate akitvnosti, ki so brezplačne za udeležence. Po zaključku projekta pa v kolikor boste vaše razvite storitve zaračunavali to pomeni, da tržite rezultate porjekta in to jasno navedite in opredelite v vlogi. V kolikor boste v vlogi navedli, da projekt oz. njegovih rezuiltatov ne boste tržili, to pomeni, da bodo tudi po zaključku projekta, in obveznem 3-5 letnem spremljanju rezultatov v projektu razvitih projektnih vsebin, ne boste smeli zaračunavati in morajo biti za uporabnike brezplačni. V primeru trženja projekta prihodki iz trženja ne vplivajo na finančno konstrukcijo projekta, vplivajo pa lahko na dodelitev pomoči “de minimis”, kar pa Agencija RS za kmetijske tege in razvoj podeželja presoja na nivoju statusa posameznih upravičencev.
- V: Ob zaključku vloge se v aplikaciji prikažejo izjave ali izbrati te, ali tiste iz spletne strani?
O: K razpisni dokumentaciji smo priložili vzorce izjav z namenom, da lahko vse izjave pripravite in podpišete že v času priprave vloge in da se z njimi ne seznanite šele ob zaključku oddaje vloge.
V vlogi lahko tako priložite bodisi izjave, pripravljene s pomočjo aplikacije, bodisi izjave, ki so del razpisne dokumentacije. Obe možnosti sta ustrezni in pravilni.
- V: Pojavlja se dilema glede upravičenih aktivnostih znotraj naselij z več kot 10.000 prebivalci. Ali lahko prijavitelj organizira delavnice in aktivnosti, povezane z oblikovanjem blagovne znamke, v naseliju z več kot 10.000 prebivalci?
O: Izjemoma se lahko projekt, ki ne vsebuje investicije, izvaja tudi v naseljih z več kakor 10.000 prebivalci, če takšen projekt koristi razvoju območja LAS.” Torej je izvedba delavnic, oblikovanje blagovne znamke izvedeno tudi v naseljih z več kot 10.000 prebivalci.
- V: Pri partner projekta želi postaviti fiksno opremo (urediti polnilnico za električna kolesa na obstoječem objektu), ki ima veljavno gradbeno dovoljenje, poleg objekta pa stebriček za popravilo koles. Objekt je na območju Nature 2000. Ali potrebuje soglasje Zavoda za varstvo narave?
O: Da potrebuje soglasje v kolikor se posega oz. se aktivnost izvede na območju Nature 2000. Enako velja za vse morebitne posege v naravno ali kulturno dediščino, vodovarstvena območja ali gozdne površine. Vsak poseg ali aktivnost na teh območjih je upravičen šele po pridobitvi ustreznega soglasja.
- V: Ali je v okviru javnega poziva LAS dovoljeno financiranje nakupa rabljenega vozila?
O: Ne, nakup rabljene opreme in mehanizacije ni upravičen. Razen zbirk in starin ter za sklad ESRR obnovljene IKT-opreme pod pogoji, ki izhajajo iz veljavnih Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027.
73. V: Pri kazalnikih (npr. število dogodkov, vključenih oseb, novih programov) se stanje lahko spreminja. Kako priporočate določitev izhodiščnega stanja in ciljne vrednosti?
O: Pri načrtovanju aktivnosti bodite realni in načrtujte vrednosti kazalnikov, ki jih lahko dosežete. Npr. v vlogi navedite, da boste izvedli delavnico, kjer načrtujete, da bo namenjena skupini 20 udeležencev. In to je lahko osnova za določitev vrednosti kazalnika. Bolje je, da kazalnik presežete kot, da v vlogi navedete vrednost, ki jo kasneje ne boste mogli doseči. Bodite pozorni tudi na to, da lahko vsakega udeleženca štejete samo enkrat. Če imate npr. serijo 4 ih delavnic za 20 udeležencev, ki se jih bodo udeležili isti udeleženci to pomeni, da je vrednost kazalnika 20 in ne 4×20.