V sklopu priprav na 6. slovenski podeželski parlament, ki bo potekal junija 2026, objavljamo ključne ugotovitve s Srečanja Osrednjeslovenske regije, ki je potekalo v četrtek, 13. novembra 2025, v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Dogodka se je udeležilo 54 posameznikov in predstavnikov različnih organizacij iz vseh štirih lokalnih akcijskih skupin, ki delujemo v Osrednjeslovenski regiji: LAS Barje z zaledjem, LAS Srce Slovenije, LAS Sožitje med mestom in podeželjem ter LAS Za mesto in vas. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o aktualnih izzivih podeželja v zaledju Ljubljane, v ospredju pa so bili konflikti na podeželju in stanovanjska problematika med pomanjkanjem in neizkoriščenostjo.
Konflikti na podeželju: več interesov, manj razumevanja
Udeleženci so opozorili na vse pogostejše konflikte zaradi različne rabe podeželskega prostora. Med najbolj izpostavljenimi izzivi so:
- pomanjkanje spoštovanja do podeželskega prostora (parkiranje na travnikih, hoje po zasebnih zemljiščih, smetenje);
- slabša dostopnost do infrastrukture in storitev;
- napeti odnosi med staroselci in priseljenci;
- različni interesi ljudi, ki sobivajo na podeželju, ki vodijo do navskrižja med kmetijstvom, bivanjem, rekreacijo in turizmom.
Podeželje ima več funkcij, a brez dialoga različni interesi hitro vodijo v konflikte.
Kot ključno rešitev so udeleženci prepoznali boljšo komunikacijo in povezovanje lokalne skupnosti – preko skupnih dogodkov, delavnic, dni odprtih vrat ter rednega dialoga med občinami in prebivalci. Posebej pomembno je vključevanje mladih in krepitev vloge krajevnih skupnosti.
Stanovanjska problematika: pritisk na prostor in prazne hiše
V drugem delu so udeleženci razpravljali o stanovanjski problematiki, ki je na območju Osrednjeslovenske regije še posebej izrazita zaradi bližine glavnega mesta. Izpostavljeni izzivi so:
- počasni in zapleteni postopki prostorskega načrtovanja;
- pomanjkanje zazidljivih parcel;
- velik delež praznih stanovanjskih objektov in neizkoriščenega stavbnega fonda;
- pomanjkanje primernih stanovanj za starejše.
Na eni strani obstaja velik pritisk po novogradnjah, na drugi pa prazne in neizkoriščene nepremičnine.
Rešitve udeleženci vidijo v hitrejših postopkih OPN in gradbenih dovoljenj, spodbujanju obnove obstoječih stavb, razvoju najemniškega trga ter novih oblik bivanja, kot so medgeneracijsko sobivanje in razvoj srebrnih vasi. Predlagana je bila tudi vzpostavitev preglednih evidenc praznih stanovanj in ustanovitev agencije za izmenjavo nepremičnin.
Vloga LAS in programa LEADER/CLLD med udeleženci
Pomemben del srečanja je bila tudi interaktivna anketa, izvedena s pomočjo orodja Mentimeter, v kateri so udeleženci podali svoje poglede na vpliv Ljubljane na podeželje, kakovost bivanja ter vlogo LAS in programa LEADER/CLLD.
Odgovori so pokazali, da udeleženci podeželje Osrednjeslovenske regije prepoznavajo kot prostor visoke kakovosti življenja, ki združuje bližino storitev glavnega mesta in ohranjeno naravno okolje. Rezultati ankete potrjujejo tudi, da udeleženci LAS-e in program LEADER/CLLD vidijo kot pomemben povezovalni mehanizem, ki omogoča sodelovanje lokalnih akterjev, uresničevanje pristopa »od spodaj navzgor« ter učinkovito uporabo evropskih sredstev za razvoj podeželja.
LAS-i imajo pomembno vlogo, program LEADER/CLLD pa je ključen povezovalni mehanizem za razvoj podeželja.
Ključno sporočilo srečanja
Podeželje v zaledju Ljubljane je zaradi svoje privlačnosti pod vse večjim pritiskom. Bližina mesta prinaša številne prednosti, hkrati pa povzroča prostorske, socialne in stanovanjske napetosti.
Potrebno je več dialoga, več vključevanja in boljše medsektorsko sodelovanje.
Na lokalnem nivoju je ključno večje vključevanje prebivalcev v odločanje, večja podpora mladim in krepitev vloge LAS. Na državnem nivoju pa udeleženci poudarjajo potrebo po boljšem medresorskem usklajevanju, posodobitvi zakonodaje na področju najema stanovanj ter davčnih spodbudah za aktivacijo praznega stavbnega fonda.
LAS-i so bili večkrat izpostavljeni kot pomembni generatorji povezovanja, saj s svojim znanjem, prisotnostjo na terenu in projektnimi izkušnjami pomembno prispevajo k razvoju podeželja in izboljšanju kakovosti življenja lokalnih prebivalcev.
Celotno poročilo je dostopno tukaj.