V samostanu Mekinje so 24. marca 2026 slovesno predstavili prenovljene prostore, ki napovedujejo novo doživetje samostanske dediščine – od kulinarike do nastanitev. Projekt Dišave samostanske kuhinje, podprt s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in LAS Srce Slovenije, odpira vrata obiskovalcem na povsem nov, a zelo avtentičen način.
V samostanu Mekinje so v torek, 24. marca 2026, slovesno odprli prenovljene prostore. Dogodek je potekal v osrednji, na novo urejeni samostanski jedilnici, kjer je zbrane najprej nagovorila direktorica Irena Gajšek. Poudarila je pomen prenove za samostansko ponudbo – doslej so že uspeli prenoviti samostansko jedilnico ter urediti dve avtentični nunski sobi, ki bosta namenjeni turistom. Prenovljena jedilnica v velikosti 100 kvadratnih metrov sprejme do 80 obiskovalcev. Prostor so opremili z novimi mizami, stoli, osvetlitvijo in zavesami, pri čemer so ohranili občutek samostanske umirjenosti, a mu dodali sodoben pridih. Celostno podobo projekta je zasnoval Arhitekturni biro Atrakcija v tesnem sodelovanju z Majo Avguštin iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Gajškova se je ob tem zahvalila vsem sodelujočim izvajalcem. Do konca leta načrtujejo še prenovo samostanske kuhinje, ki bo prilagojena tudi za delovanje na ravni restavracije. Pomemben del prihodnje ponudbe bo samostanski meni, pri katerem bodo sodelovali z Gostilno Repnik.
Zbrane je nagovoril tudi kamniški župan Matej Slapar, ki je izrazil zadovoljstvo, da samostan dobiva nove vsebine in se razvija. Poudaril je, da bo Občina Kamnik še naprej vlagala v posodobitev prostorov ter izpostavil pomen vizionarskega vodenja in strokovnega znanja, ki ga v projekt prinašajo sodelavci Javnega zavoda za kulturo Kamnik. O pomenu projekta je spregovorila tudi Lili Mastikosa, ki je vodila projekt na ravni Občine Kamnik.
Drugi del dogodka je bil namenjen zgodovinski dimenziji projekta, ki jo raziskuje strokovna sodelavka Katarina Mihelič. Predstavila je bogato tradicijo uršulinske kulinarike, ki temelji na ohranjenih virih. Pojasnila je, da so bile uršulinke izjemne kuharice, vendar njihovi zapisi pogosto ne vsebujejo natančnih količin in navodil in uporabljajo za današnje čase pozabljeno izrazoslovje. Pri raziskovanju je uporabila tudi prvo slovensko kuharico Magdalene Pleiweis (1815–1890) in kuharico Felicite Kalinšek – kulinarika obeh je namreč tesno povezana z uršulinkami. Na podlagi preučitve vseh teh virov so v samostanu že pripravili nabor možnih menijev, ki jih bodo v nadaljevanju leta stestirali skupaj s kuharskim chefom Primožem Repnikom in razvili v več avtentičnih menijev, ki jih bodo ponujali v turistični ponudbi samostana.
Poleg nadgradnje kulinarične ponudbe se v projektu Dišave samostanske kuhinje osredotočajo tudi na ureditev sob za prenočevanje gostov. V samostanu so opremili dve avtentični nunski sobi v slogu sredine prejšnjega stoletja, ki obiskovalcem ponujata vpogled v način življenja klaris in uršulink, ki so živele v preteklosti v samostanu. Projekt je za zdaj piloten – njegov uspeh bodo merili tudi glede na zanimanje obiskovalcev in ga v primeru zanimanja še nadgradili, sicer pa ohranili za namen muzejske predstavitve samostana. Po uradnem delu so si gostje ogledali prenovljene prostore, nato pa druženje zaključili ob pokušini hišnih zeliščnih dobrot, ki nastajajo pod blagovno znamko Doroteja.
Sodelavci LAS partnerjem iskreno čestitamo za dosežene rezultate projekta in verjamemo, da nas bodo v prihodnje prepričali tudi s posebnim samostanskim menijem.
Mija Bokal
Dogodek je potekal v sodobno urejeni jedilnici. Na fotografiji župan Matej Slapar.
Novo 5-zvezdično doživetje bo vključevalo umik od vsakdana v značilni nunski sobi.