Les je dragocena naravna surovina, ki ponuja številne možnosti za trajnostni razvoj, varovanje okolja in ustvarjanje kakovostnejšega bivalnega okolja. Njegov potencial so osvetlili tudi na dogodku Les in zdravje, ki je v četrtek, 8. oktobra 2026, potekal v novem Kongresnem centru Term Snovik. Dogodek je v okviru projekta Lesena doba povezal strokovnjake z različnih področij arhitekture, znanosti, podjetništva ter širšo javnost, ki v lesu prepoznava številne možnosti za prihodnost.
V uvodnem delu je Jože Kos, idejni vodja projekta Lesena doba, predstavil svoje dosedanje dosežke, projekt in njegovih sedem stebrov. Zbrane je pozdravil tudi Ivan Hribar, solastnik in prokurist Term Snovik, ki velja za očeta term. Spomnil se je njihovih začetkov in predstavil razvojno pot term.
Osrednji del dogodka so zaznamovala predavanja treh strokovnjakov prof. dr. Franca Pohlevna, biologa in mikologa ter idejnega organizatorja razstave Čar lesa, arhitektke Petre Marinko, direktorice Zavoda Non Tox Hub in ambasadorke pobude New European Bauhaus, ter dr. Bruna Dujiča, strokovnjaka za lesene konstrukcije in direktorja podjetja CBD, d. o. o.
Prof. dr. Franc Pohleven je v uvodnem nagovoru opozoril na vse izrazitejše vremenske spremembe in vse večje okoljske obremenitve, povezane z izpusti toplogrednih plinov. K njim v veliki meri prispevajo človekove dejavnosti, zlasti raba fosilnih goriv, ki se je z industrijsko revolucijo močno povečala. Pomemben vir okoljskih obremenitev predstavlja proizvodnja materialov, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gradbeništvu in industriji. Proizvodnja železa, jekla, cementa, aluminija, plastike in mineralne volne zahteva velike količine energije, njihova proizvodnja pa je povezana s fosilnimi gorivi in ogromnimi izpusti ogljikovega dioksida.
Pohleven je ob tem navedel primerjavo izpustov pri proizvodnji različnih materialov. Po njegovih navedbah naj bi proizvodnja enega kubičnega metra plastičnega materiala povzročila 5 ton izpustov CO₂, kubičnega metra jekla 17 ton, kubičnega metra aluminija pa 27 ton, les pa ima pri tem drugačno vlogo, saj drevesa s pomočjo sončne energije med rastjo vežejo ogljikov dioksid. Ko les uporabimo za izdelke ali ga vgradimo v stavbe, se ogljik v njem veže in ohranja še desetletja ali celo stoletja. Prav zato je les strateška dobrina, ki bi jo morali prednostno namenjati izdelavi izdelkov in gradnji.
Slovenija je bogata z gozdovi in različnimi drevesnimi vrstami, zato les predstavlja pomembno razvojno priložnost. Po podatku, ki ga je izpostavil Pohleven, v Sloveniji na leto priraste več kot štiri kubične metre lesa na prebivalca, kar je po njegovih navedbah največ v Evropi. Kljub temu bogastvu ostaja pomembno vprašanje, kako les čim bolje izkoristiti doma ter z njegovo predelavo ustvariti večjo dodano vrednost. Pohleven je izpostavil številne možnosti uporabe lesa v sodobni gradnji in razvoju novih materialov. Med drugim je izpostavil celulozna vlakna, katerih trdnost naj bi bila po njegovih besedah do sedemkrat močnejša od jeklene žice.
Pohleven vidi priložnost v vzpostavljanju centrov za predelavo lesa po Sloveniji, predvsem v območjih, kjer les nastaja. Tako bi bilo mogoče povezati različne člene lesne verige od gospodarjenja z gozdovi do predelave lesa in izdelave končnih izdelkov. Ostanke sečnje in predelave bi lahko uporabili za proizvodnjo energije. Takšen pristop bi po njegovem mnenju prinesel številne koristi kot so nova delovna mesta in boljše gospodarske možnosti za podeželje.
Osrednje sporočilo Pohlevnovega predavanja je bilo, da je prihodnost človeštva v veliki meri odvisna od odgovornega ravnanja z energijo in naravnimi viri. Namesto prizadevanj za čim večjo proizvodnjo energije bi morali dati prednost načinom gradnje in proizvodnje, ki zahtevajo manj energije in manj obremenjujejo okolje. Kot je poudaril predavatelj: »Najbolj zelena je tista energija, ki je ne porabimo.« Z uporabo naravnih materialov, kot je les, lahko prispevamo ne le k varovanju okolja, temveč tudi k boljšemu zdravju, počutju in kakovosti življenja.
Ambasadorka evropske pobude New European Bauhaus Petra Marinko je v svojem predavanju z naslovom Vpliv materialov na zdravje človeka opozorila na pogosto spregledan vidik zdravega bivanja, na vpliv gradbenih in notranjih materialov na človekovo zdravje.
Ko razmišljamo o gradnji ali prenovi prostora, se običajno osredotočamo na arhitekturno zasnovo, funkcionalnost, estetiko in stroške. O konkretni sestavi materialov pa se pogosto odločamo šele v poznejših fazah načrtovanja, ko je večina ključnih odločitev že sprejetih. Prav ti premisleki pa lahko pomembno vplivajo na kakovost prostora, naše počutje in zdravje.
Naravno, leseno ali trajnostno še ne pomeni nujno tudi zdravo. Kot je poudarila Petra Marinko, videz izdelka in njegova osnovna tehnična specifikacija ne razkrivata celotne zgodbe. Pri izbiri moramo upoštevati tudi veziva, lepila, površinske premaze in druge snovi, uporabljene pri izdelavi. Ti dejavniki lahko vplivajo na to, katere snovi se med uporabo sproščajo v bivalne prostore. Dva na videz popolnoma enaka izdelka se lahko bistveno razlikujeta po sestavi, načinu izdelave in emisijah v zraku v notranjih prostorih.
Les v prostoru pogosto povezujemo s toplino, domačnostjo in zdravim bivalnim okoljem. Toda za oznako lesena notranja oprema se lahko skrivajo zelo različni materiali od masivnega lesa do vezanih, vlaknenih plošč MDF in ivernih plošč. Kot je opozorila Petra Marinko je zato pomembno poznati njihovo sestavo. Pri ivernih ploščah in MDF je treba biti pozoren na uporabljena veziva, saj se lahko iz nekaterih smol sprošča formaldehid, ki draži oči in dihala ter velja za rakotvorno snov. Tudi vinilne talne obloge lahko vsebujejo mehčala – ftalate, ki lahko motijo delovanje hormonskega sistema. Marinko zato poudarja pomen preverjanja sestave izdelkov in premišljene izbire materialov. Na trgu so namreč na voljo tudi bolj zdrave alternative.
Pomembna je tudi izbira zaščitnih premazov. Oljen les ni nujno boljša izbira od lakiranega, saj lahko tudi olja vsebujejo topila, medtem ko so na voljo laki z nizkimi emisijami. Marinko je opozorila še na PFAS oziroma tako imenovane večne kemikalije, ki se med drugim uporabljajo pri obdelavi tekstila za odpornost proti vodi in madežem. Velik del teh kemikalij se kopiči v okolju in telesu ter ima škodljive učinke na zdravje. Seveda pa sama prisotnost določene snovi še ne pomeni nujno zdravstvenega tveganja, saj je to odvisno od njenih lastnosti, koncentracije ter trajanja in načina izpostavljenosti. Zato je pomembno, da se pri izbiri materialov opiramo na preverljive podatke o njihovi sestavi, emisijah in obnašanju med uporabo.
V Zavodu Non Tox Hub Petra Marinko ozavešča strokovno in širšo javnost o povezavi med materiali, bivalnim okoljem in zdravjem. Za konec je Petra sklenila, da je les material, ki ga moramo spoštovati in uporabljati premišljeno, saj se iz njega da izdelati ogromno zdravih končnih materialov.
Arhitekt dr. Bruno Dujič, strokovnjak za lesene konstrukcije, je v predavanju Les kot material dobrega bivanja predstavil prednosti lesa, njegov vpliv na kakovost bivanja ter pomen premišljenega načrtovanja in kakovostne izvedbe. Njegova pot na področju lesenih konstrukcij se je začela leta 1999 pri prof. dr. Francu Pohlevnu, h kateremu je prinesel kos OSB-plošče, da bi bolje spoznal njeno sestavo. Do takrat se je ukvarjal predvsem z betonskimi in jeklenimi konstrukcijami, srečanje z lesom pa je pomembno zaznamovalo njegovo nadaljnjo poklicno pot. Kot je slikovito poudaril, ko enkrat začutiš les kot material, poti nazaj ni več.
V času njegovih začetkov na področju lesenih konstrukcij standardi in uveljavljene prakse še niso bili dobro razviti, zato se je učil predvsem iz literature in s preizkusi. Svoje znanje je predstavljal na evropskih kongresih in svetovnih konferencah o lesenih konstrukcijah. Sodeloval pa je tudi pri zasnovi konstrukcije Natur hotela Snovik.
Dujič je poudaril, da izbira gradbenega materiala ni zgolj tehnična odločitev, temveč pomembno vpliva tudi na kakovost bivanja. To je ponazoril z izkušnjo gradnje družinske počitniške hiše ob morju. Njegov oče, zaprisežen gradbenik, je bil sprva prepričan, da les za tamkajšnje okolje ni primeren, zato so se po večletnem usklajevanju dogovorili za kombinacijo betonske kleti, zidanega pritličja in lesene zgornje etaže. Prav slednja se je izkazala za najprijetnejši del hiše za bivanje. Oče je ob tem priznal, da si ni predstavljal, kako velika je lahko razlika v bivalnem udobju, dokler se o tem ni prepričal na lastni koži. Izkušnja je tako pokazala, da prednosti lesa niso le tehnične, temveč jih je mogoče občutiti tudi v vsakdanjem življenju. Les namreč v prostoru ustvarja občutek topline in pomembno vpliva na naše doživljanje prostora z vsemi čuti.
Lesene konstrukcije imajo lahko ob ustrezni zaščiti, premišljenem načrtovanju in kakovostni izvedbi dolgo življenjsko dobo. Dujič je ob tem poudaril pomen krožnega gospodarstva, ki spodbuja razstavljanje konstrukcij in ponovno uporabo njihovih elementov. Kot primer je navedel leseno hišo, ki so jo pred desetimi leti postavili v Letušu, zdaj pa jo nameravajo preseliti v Slovenj Gradec. Takšni primeri dokazujejo, da lahko premišljeno zasnovane lesene objekte ob ustrezni dokumentaciji in izvedbi prestavimo ter ponovno uporabimo, namesto da jih ob koncu njihove uporabe porušimo.
Dujič je opozoril, da je gradbeništvo panoga, ki pomembno prispeva k okoljskim obremenitvam, pri čemer je ena ključnih odločitev izbira konstrukcijskega materiala. Za ponazoritev je primerjal maso konstrukcije lesene in primerljive enostanovanjske hiše iz drugih materialov. Po njegovih navedbah lahko lesena konstrukcija z vgrajenimi približno 50 do 100 kubičnimi metri lesa tehta okoli 50 ton, medtem ko je lahko primerljiva konstrukcija iz drugih materialov štiri do šestkrat težja.
Velik izziv predstavlja vprašanje, kako gradbene materiale po koncu njihove življenjske dobe reciklirati in jih ponovno vključiti v naravno okolje. Pri številnih drugih materialih je namreč njihova ponovna uporaba zahtevnejša, njihovo vračanje v naravno okolje pa pogosto ni mogoče. »Z nobenim greenwashingom ne moremo narediti toliko kot z odločitvijo, kateri konstrukcijski material bomo izbrali za gradnjo svojega bivališča,« je poudaril Dujič.
Ob tem je opozoril, da les ni primeren za vse dele stavbe in vse razmere, zato je treba njegovo uporabo skrbno načrtovati, zlasti na mestih, izpostavljenih vlagi in drugim neugodnim vplivom. Ključno je, da materiale uporabimo tam, kjer lahko njihove prednosti najbolje izkoristimo.Ob tem je poudaril, da les sam po sebi še ne zagotavlja kakovostnega in zdravega bivanja. Odločilni so celostna zasnova stavbe, pravilna izvedba konstrukcijskih detajlov, ustrezna zaščita lesa, izbira lepil in premazov ter kakovost strojnih inštalacij in prezračevanja, na kar je opozorila tudi Petra Marinko.
Na pomen kakovostnega načrtovanja in izvedbe opozarjajo tudi primeri, ko so težave v lesenih stavbah pripisali konstrukciji, čeprav so izvirale iz nepravilno izvedenih inštalacij. Dujič je zato izpostavil pomen vloge odgovornega vodje projekta, ki mora imeti celovit pregled nad projektom, razumeti povezanost različnih strok ter usklajevati delo arhitektov, konstrukterjev, požarnih inženirjev, akustikov in izvajalcev.
Kakovostna lesena gradnja tako temelji na premišljenem projektiranju, poznavanju materiala in sodelovanju vseh vpletenih. Le s celostnim pristopom je mogoče v celoti izkoristiti potencial lesa ter zagotoviti kakovostno bivanje in trajnostno gradnjo.
V drugem delu dogodka je potekala sodelovalna delavnica, na kateri so udeleženci v skupinah raziskovali različne povezave med lesom, zdravjem in človekovim vsakdanjim življenjem. Razmišljali so o vplivu lesenega okolja na počutje, umirjenost in srčni utrip posameznika, o možnostih uporabe lesa v turizmu ter o njegovi vlogi v učnem procesu. Posebno pozornost so namenili tudi lesu kot učnemu pripomočku, ki lahko pomaga pri prepoznavanju in razumevanju različnih vrst in lastnosti lesa. V okviru teme Les skozi čas pa so raziskovali, kako se človekov odnos do lesa oblikuje skozi osebne izkušnje, spomine in doživetja.
Razprava je odprla tudi širša vprašanja o pomenu lesa za družbo in okolje. Les namreč ponuja možnosti za razvoj zdravih delovnih mest. Pomemben vidik trajnostne rabe lesa je tudi recikliranje in ponovna uporaba lesenih izdelkov, s čimer lahko zmanjšamo količino odpadkov ter učinkoviteje izkoristimo naravne vire.
Delavnica je spodbudila izmenjavo znanj, izkušenj in zamisli ter pokazala, kako raznolike so možnosti povezovanja lesa z zdravjem, izobraževanjem, turizmom, delom in varovanjem okolja. Prav povezovanje različnih področij, pogledov in ljudi je eno ključnih vodil projekta Lesena doba, ki spodbuja skupno iskanje novih možnosti za odgovorno in ustvarjalno uporabo lesa.
Dogodek ponudil več kot le strokovne vsebine. Udeležence je spodbudil, da so na les pogledali z različnih zornih kotov in prepoznali njegove številne možnosti, ki presegajo njegovo običajno uporabo. Skozi izmenjavo idej in sodelovanje se je pokazalo, da lahko prav povezovanje različnih znanj in pogledov vodi do novih zamisli ter ustvarja priložnosti za bolj trajnostno prihodnost.
LES IN KULTURNA DEDIŠČINA bo tema naslednjega strokovnega posveta in delavnice, ki potekal bo v sredo, 21 oktobra 2026, ob 16. uri v GSŠ Kočevje. Osrednja tema dogodka bo igrača. Spregovorili bomo o značilnostih kakovostne in varne igrače ter o tem, kako jo prepoznati. Posebno pozornost bomo namenili tudi vlogi igre pri otrokovem razvoju.
Vabljeni, da se nam pridružite!
Projekt Lesena doba je sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru pristopa LEADER.