Dva predstavnika LAS Srce Slovenije sva se med 26. in 30. majem 2025 udeležila strokovne ekskurzije po Hrvaški in Madžarski, namenjene spoznavanju dobrih praks ter izmenjavi izkušenj z lokalnimi akcijskimi skupinami iz sosednjih držav. V okviru petdnevnega obiska smo si ogledali primere uspešnih projektov, podprtih z LEADER in drugimi EU sredstvi. Ekskurzija je ponudila vpogled v delovanje lokalnih akcijskih skupin ter okrepila možnosti za mednarodno sodelovanje.
Vhod v pravljični gozd.
Naš prvi postanek je bil na Hrvaškem v Bajkoviti šumi, po naše Pravljičnem gozdu, tematskem parku, ki na edinstven način oživlja bitja iz ljudskega izročila, pravljic in mitov. Tematski park je namenjen družinam, otrokom predšolske in šolske starosti, pa tudi odraslim, ki so pripravljeni stopiti v čarobni svet pravljic. S pomočjo poučnih zgodb, interaktivnih delavnic in VR-tehnologije lahko obiskovalci raziskujejo ter vizualno doživijo mitske like in zgodovinske osebnosti tega območja. Med njimi so virtualni liki Aurora in Jurij Zrinski, Drevo življenja, Pozoj – zmaj, boginja Lada in drugi. Njihove zgodbe nas popeljejo v čas, ko so skrivnostni svetovi še komunicirali z ljudmi, otroci pa skozi igro “osvobajanja gozda” spoznavajo pomen spoštovanja do narave. Projekt Bajkovita šuma je bil sofinanciran s sredstvi programa Interreg.
Interaktivni način izobraževanja.
Podjetje danes zaposluje deset ljudi. Poleg vodenih ogledov, animacij (gledališke predstave, športne igre …) nudijo tudi izobraževalne programe za šole, teambuilding za odrasle ter ketering pogostitve v bližnjem šotoru.
Baba Roga je skrivnostno gozdno bitje, ki pri otrocih pogosto vzbuja strah, a v resnici ni zlobna. Na svoj edinstven način skrbno varuje čarobnost in skrivnosti gozda, saj želi, da ostane nedotaknjen in spoštovan.
Izvedeli smo tudi, da je Medžimurje polno pozojev, kot tukaj imenujejo zmaje. Legende pravijo, da se pod mestom Čakovec skriva grbasta zelena pošast, v bližini Pravljičnega gozda pri Sv. Juriju na Bregu pa naj bi bila pod hribom pokopana kar dva zmaja – veliki in mali štrigovski pozoj.
Skozi pravljični gozd smo se sprehodili z lastnico Tanjo Martinjaš, ki uspešno združuje različne poslovne dejavnosti od tematskega gozda, potovalne agencije do gastronomije.
Na konferenci s Hrvaško mrežo LEADER nas je pozdravil predsednik LAS Mura-Drava, Mario Moharić, in nam zaželel prijetno izkušnjo v njihovem LAS-u.
Zaposleni na LAS Mura-Drava je predstavil delovanje svoje lokalne akcijske skupine, ki pokriva zgornji in srednji del Medžimurja. Gre za manjši LAS, ki vključuje mesto Prelog in osem okoliških naselij, ki imajo skupaj 25.832 prebivalcev. Kljub manjšemu proračunu so v prejšnjem programskem obdobju uspešno podprli več manjših občinskih projektov. S projekti sodelovanja LAS so razvijali vsebine povezane z reko Dravo, gastronomijo in ekološkim turizmom. V novem programskem obdobju pa nameravajo okrepiti konkurenčnost kmetijstva, podpirati diverzifikacijo podeželskih dejavnosti in povečati prepoznavnost območja kot privlačne destinacije za podeželski turizem. Prav tako načrtujejo izboljšave javne infrastrukture ter nadaljevanje sodelovanja s slovenskimi partnerji, pri čemer bodo v ospredju teme, kot so gastronomija, kultura in narava.
Srečanje s predstavniki LAS s Hrvaške.
V nadaljevanju nas je pozdravila tudi Sanja Krištofić, predsednica LAS Medžimurski doli i bregi, ki pokriva južni del Medžimurja. Skupaj s sodelavko je predstavila ključne usmeritve za prihodnje obdobje. Poudarila je, da bodo njihove aktivnosti v naslednjem letu osredotočene na razvoj kmetijskih gospodarstev, spodbujanje turizma, izboljšanje kakovosti življenja na podeželju ter varovanje okolja in ohranjanje trajnostne dediščine.
Predsednica LAS Medžimurski doli i bregi Sanja Krištofić, predsednik LAS Mura-Drava Mario Moharić, in zaposleni v LAS Mura-Drava.
Bojana Markotić Krstinić, predstavnica Hrvaške mreže LEADER, je predstavila širši pogled na stanje na Hrvaškem, kjer deluje 56 lokalnih akcijskih skupin. Izpostavila je izzive, povezane z obsežno birokracijo, ki je po njenih besedah še bolj zapletena kot v Sloveniji, ter pomanjkanje razumevanja Ministrstva za potrebe po spremembah. Vsi njihovi projektni predlogi morajo biti še vedno oddani v fizični obliki, kar dodatno upočasnjuje postopke.
Na konferenci se je v razpravo vključila tudi Tadeja Prilesnik iz Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Predstavila je slovenski način izvajanja programa LEADER, ter izpostavila nekatere razlike v primerjavi s hrvaškim sistemom.
Sledila je plovba po reki Dravi. Kjer smo se seznanili s projektom sodelovanja Naša Drava, katerega del so bili LAS Mura-Drava, LAS Medžimurski doli i bregi ter slovenske lokalne akcijske skupine, ki ležijo ob reki Dravi.
Sproščujoča vožnja po reki Dravi.
Naslednji dan smo obiskali Vinsko hišo Hažić, ki se nahaja v neposredni bližini Term Sveti Martin, kjer smo bili nastanjeni. V prijetnem ambientu vinske hiše Hažić so nas sprejeli na terasi, kjer smo uživali v degustaciji vina, ki so ga spremljali lokalni siri in njihov sušen jabolčni čips. Degustacijo smo zaključili z okušanjem jabolčnih in grozdnih sokov z nenavadnimi kombinacijami okusov, kot sta mandarina ali aronija.
Terasa vinarstva Hažić.
Vinska hiša Hažić velja za eno manjših, a izjemno kakovostnih in inovativnih vinarstev na tem območju. Gre za manjše družinsko podjetje, kjer poleg družinskih članov redno zaposlujejo še eno osebo, ob povečanem obsegu dela pa si pomagajo s študenti. Oče skrbi za sadovnjake, hči pa je zadolžena za trženje, vinarstvo ter razvoj novih izdelkov. S sodelovanjem s slovenskimi enologi uspešno dvigujejo kakovost svojih vin in širijo prepoznavnost blagovne znamke.
Vinorodni okoliš, kjer prevladuje pridelava belih vin.
Na 2,3 hektarja vinogradov in 5 hektarjih jablan letno pridelajo od 12.000 do 15.000 litrov vina in 50.000 litrov soka. Večina grozdja se predela v vino, iz jabolk pa izdelujejo naravne sokove, kis, pire in čips. Pod vinsko hišo se nahaja manjši avtokamp, ki dodatno zaokrožuje njihovo turistično ponudbo. Hažićevi so že uspešno kandidirali za EU sredstva, a še nikoli preko ukrepa Leader.
Pot smo nadaljevali na Madžarsko, v županijo Zala, kjer smo v vasi Molnári obiskali primer dobre prakse, ki je nastal s pomočjo Leader sredstev. Tamkajšnji vinar Ladoslav, domačinom znan kot Laci, nas je sprejel v prenovljeni stari hiši, ki jo je uredil v prostor za sprejemanje skupin, degustacije vin ter predstavitev lokalnih produktov. Projekt je bil sofinanciran v višini 60 %, kar je znašalo približno 25.000 evrov. Degustirali smo različna vina ter uživali v okusih madžarske kulinarike. Laci je aktiven član vinske skupnosti.
Objekt, prenovljen s sredstvi Leader.
Ob obisku smo spoznali še druge vinarje, povezane v zadrugo, ki je članica Leader mreže. Med njimi je tudi vinogradnik, ki je član Vinskega reda Slovenije. Njihovo ponudbo dopolnjuje manjši avtokamp, umeščen sredi vinogradov, ki obiskovalcem nudi pristno doživetje narave, lokalne kulinarike in vinske kulture.
Na tem območju, kjer poleg madžarščine skrbno ohranjajo tudi hrvaški jezik in kulturo, so izjemno ponosni na svojo bogato dediščino, vinogradniške običaje ter tradicionalna praznovanja, kot je Martinovo.
Degustacija vin in lokalnih dobrot.
Pozno popoldne smo obiskali tudi Kolesarski muzej, ki deluje pod okriljem članov Kolesarske zveze Kanissa Oldtimer. Gre za strastne ljubitelje veteranskega kolesarjenja in predane promotorje trajnostne mobilnosti, ki si prizadevajo približati kolesarstvo čim širšemu krogu ljudi.
Kolesarski muzej na Madžarskem je bil vzpostavljen s podporo sredstev za regionalni razvoj.
Projekt je bil podprt z evropskimi sredstvi za regionalni razvoj. V prvi fazi so prejeli 88.000 evrov za obnovo infrastrukture, pri čemer je veliko dela opravilo društvo samo. Na drugem razpisu so pridobili dodatnih 40.000 evrov, s katerimi so vzpostavili muzejsko zbirko kolesarske dediščine. Pomembno podporo jim je pri tem nudila tudi občina.
Bogata sodobno urejena muzejska zbirka.
Društvo redno organizira srečanja, običajno pet- do šestkrat letno, na katerih sodelujejo tudi člani iz Slovenije, s čimer prispevajo k čezmejnemu povezovanju in ohranjanju skupne kulturne dediščine.
Predsednik LAS Srce Slovenije Željko Savič na rekreaciji 🙂
V sredo smo se srečali s predsednikom Zoltánom Molnárom in zaposlenim iz LAS Južna Zala (Innovatív Dél-Zala Vidékfejlesztési Egyesület), kar v prevodu pomeni Inovativno podeželsko razvojno društvo Južna Zala. LAS pokriva območje 40 naselij, med katerimi je eno mesto, ostalo pa so večje ali manjše vasi. Posebnost njihovega sistema je, da ima vsaka vas, ne glede na število prebivalcev, tudi če jih je le 20, svojega izvoljenega župana. LAS Južna Zala ima okoli 20.000 prebivalcev. Le reka Mura jih loči od Slovenije, s katero si delijo številne izzive in priložnosti.
Predsednik Inovativnega podeželskega razvojnega društva Južna Zala Zoltán Molnáro in zaposleni v LAS udeležencem iz Slovenije predstavljata delovanje svojega LAS-a, izzive, s katerimi se soočajo, ter načrte in usmeritve za prihodnost.
Na območju Južne Zale se soočajo z vrsto izzivov, ki močno vplivajo na kakovost življenja in razvoj podeželja. Eden največjih problemov je močna demografska kriza – številna naselja se praznijo, mladi se izseljujejo, ostajajo predvsem starejši prebivalci, ki se sami šalijo, da so “edini, ki več ne morejo pobegniti”.
Spremembe v načinu življenja so vplivale tudi na upad zanimanja za tradicionalne panoge, kot je vinogradništvo in kmetijstvo. Številni vinogradi niso več obdelani, zemlja se zarašča, kar poleg izgube kmetijskih površin povzroča tudi širjenje invazivnih rastlin in vpliva na biotsko raznovrstnost. Območje se spopada tudi s slabo infrastrukturo. Marsikatera zgradba je zapuščena, lastniška razmerja pa pogosto neurejena, kar otežuje obnovo in razvoj. Na vse to dodatno vplivajo tudi podnebne spremembe, ki prinašajo nova tveganja za kmetijstvo in bivanje na podeželju.
Primerjava območja Slovenija–Madžarska jasno pokaže razliko: slovenska stran je skrbno urejena in v celoti obdelana, medtem ko je madžarska stran zapuščena in zaraščena.
Zaradi teh izzivov se zavedajo kako pomembna so vlaganja v to okolje, saj bodo le na ta način zadržali mlade oz. jih spodbudili, da se priselijo nazaj. Opažajo, da preveč razpršena sredstva ne prinesejo vidnih učinkov, zato bodo v prihodnje ciljno usmerjali sredstva v izbrane projekte, ki lahko ustvarijo večji učinek in prispevajo k revitalizaciji območja. V kmetijstvu vidijo priložnost s sajenjem novih odpornejših sort in novimi kmetijskimi metodami.
Poleg podpore kmetijstvu veliko pozornosti namenjajo tudi razvoju turizma. Zanimivo je, da na Madžarskem zemljišče lahko kupujejo le fizične osebe. Za mlade kmete imajo vzpostavljen učinkovit sistem: do 10 hektarjev imajo predkupno pravico do zemljišč od sosedov brez obveznosti javnega razpisa, kar jim olajša začetek in širitev kmetovanja.
Gradu Pécsvárad je bil zgrajen v 11. stoletju kot benediktinski samostan in je eno najstarejših v državi. Danes grad služi kot muzej, kulturni center in gostišče, kjer obiskovalci lahko spoznajo bogato zgodovino regije, srednjeveške arhitekturne značilnosti in tradicionalno kulturo.
Grad Pécsvárad ima bogato zgodovinsko ozadje.
Predsednik Madžarske mreže Leader Finta Istvan je povedal, da je bilo v tem programskem obdobju je na Madžarskem 105 LASov. Vendar je državna podpora Leader programu zelo slaba. V letu 2015 sploh niso imeli sredstev za delovanje, tako da so se morali LAS-i celo zadolžiti v banki. Kljub temu se jim zdi pomembno, da upravljajo z Leader sredstvi, saj so to edina sredstva za male aktereje (kmete, podjetnike …). Od leta 2014 so prejeli 22.277 vlog. Vrednost zahtevkov je znašala skoraj 300.000 EUR.
Tudi oni se soočajo z birokratskimi ovirami in zamudnimi izplačili. Predsednik madžarske mreže meni, da bi morala EU dati jasna navodila za izvajanje programa LEADER, saj trenutna zakonodaja omogoča, da si jo vsaka država tolmači po svoje in prihaja do velikih razlik med državami.
Pohvalil je nekaj uspešnih projektov med njimi projekt Bite to bite, v okviru katerega je nastala uporabna kulinarična knjižna zbirka.
Župana mesta Pécsvárad Kristian Galje v svojem nagovoru poudaril ponos na bogato zgodovino kraja in naravno okolje, ki vse bolj privabljata obiskovalce. Izpostavil je pomen dediščine za razvoj turizma ter izrazil zadovoljstvo, da lahko gostijo delegacije, kot je bila naša, ki si prizadevajo za povezovanje in oživljanje podeželskih območij.
Dan smo zaključili v prijetnem mestecu Villány, kjer smo obiskali vinarno Günzer Tamás. Ob vodenem degustacijskem doživetju so nam predstavili svojo uspešno zgodbo o razvoju družinskega podjetja. Na koncu devetdesetih let se je Tomas brez večje vinarske tradicije odločil za popolno poklicno spremembo. Tomas, sprva uspešen ključavničar, je opustil svojo obrt in se povsem posvetil vinogradništvu. Začel je s skromnimi 0,3 hektarji, ki jih je za diplomo prejel od svojega očeta. Leta 2011 so s pomočjo nepovratnih sredstev Evropske unije zgradili predelovalni obrat, kar jim je dalo možnost za nadaljnjo rast in razvoj. Danes družinsko podjetje obdeluje že okoli 80 hektarjev vinogradov.
Sodobno opremljena vinarna Günzer Tamás.
Z letno proizvodnjo več kot milijon steklenic vina, predvsem svežih belih in lahkotnih vin, ki so posebej priljubljena med Madžari, veljajo za ene najboljših proizvajalcev v državi. Družinsko podjetje danes vodi sin Roland, vnukinja pa skrbi za področje marketinga. Vinarna se nahaja na območju z ugodnimi klimatskimi pogoji. Veliko sončnih dni in odlična lega omogočata pridelavo vrhunskega grozdja, kar se odraža tudi v kakovosti vin, ki so bila že večkrat nagrajena.
Skupina pripravljena na degustacijo vin.
Četrtkovo jutro smo začeli v Kući Baranjskog kulena, kjer smo spoznali navdihujočo zgodbo o ohranjanju kulinarične dediščine Baranje, ki je zaživela tudi s pomočjo sredstev iz programa LEADER. Objekt, ki gosti vedno več obiskovalcev, je bil v osnovi bivanjska hiša iz leta 1911. Po odkupu so jo prenovili in namenili razvoju lokalnega produkta kulena. Gre za posebno mesnino, pridelano v manjših količinah, ki ni namenjena klasičnim tržnicam, temveč predstavlja kulinarični biser za posebne priložnosti.
Kulen in paprika sta prepoznavna simbola Baranje, ki predstavljata bogato kulinarično tradicijo tega območja.
Kulen, pripravljen iz lokalnega mesa in značilne baranjske paprike, velja za najbolj prepoznaven kulinarični proizvod tega območja. Proizvajalci so zanj prejeli številne zlate nagrade na različnih sejmih po državi. V hiši je trenutno zaposlenih pet ljudi, ki s predanostjo skrbijo za proizvodnjo in prodajo.
Lokalne dobrote.
V Baranji trenutno deluje šest certificiranih proizvajalcev kulena s potrjeno kakovostjo. S podporo LEADER sredstev so vzpostavili celovit sistem preverjanja kakovosti in uvedbo rednega ocenjevanja kulena, pri katerem vsako leto sodeluje okoli 30 proizvajalcev.
V nadaljevanju nam je Lidija Dabić, vodja Pisarne LAS Baranja, predstavila delovanje lokalne akcijske skupine, ki pokriva območje devetih občin. V preteklem programskem obdobju 2014–2020 je na Hrvaškem delovalo 54 LAS-ov, ki so pokrivali kar 90 % ozemlja države in skupaj razpolagali s 102 milijoni evrov sredstev. LAS Baranja je v tem okviru upravljal z dvema milijonoma evrov. Tudi v novem programskem obdobju naj bi razpolagali s podobnimi sredstvi.
LAS Baranja aktivno spodbuja lokalne kmete in proizvajalce in jim nudi podporo pri razvoju končnih produktov. Kmetom pomaga pri urejanju dokumentacije, prijavah na sejme in vzpostavljanju tržnih povezav. V novem programskem obdobju načrtujejo nadaljnjo krepitev lokalne predelave in povezovanja z lokalnim trgom, s ciljem okrepitve celotne lokalne verige vrednosti.
V LAS-u poseben poudarek namenjajo projektom, ki prispevajo k razvoju kmetov, lokalnih ponudnikov in njihovih produktov. Posebej so ponosni na uspešno izvedena projekta »Od tradicije do brenda« in »Naše domače«, s pomočjo katerih so vzpostavili celovit sistem preverjanja kakovosti. Projekta sta prispevala k uvedbi rednega ocenjevanja kulena, razvoju celostne grafične podobe lokalnih izdelkov ter večji prepoznavnosti baranjskih produktov.
Banovo brdo je razpotegnjeno gričevje na vzhodu Hrvaške, natančneje na severovzhodnem delu Baranje, na njem pa se razprostirajo vinogradi na 650 hektarih.
Vozili smo se skozi slikovito vinorodno pokrajino Baranje, kjer so rodovitna tla na gričih ob Donavi že od nekdaj namenjena vinogradom. Regija, katere ime Baranja izhaja iz madžarskega izraza za »mater vina«, leži ob meji med Hrvaško in Madžarsko ter vključuje hrvaško vinorodno Baranjo in madžarsko vinsko pokrajino Villány. Peljali smo se mimo kar 650 hektarjev vinogradov v lasti podjetja Belje, kjer pridelujejo na eni največjih vinogradniških površin v regiji zelo raznolika vina.
Fotografiranje udeležencev strokovne ekskurzije LAS med vinogradi.
Na degustaciji vina v Vinarno Gerštmajer v Zmajevcu smo spoznali zgodbo družinskega podjetja, ki se ukvarja s kmečkim turizmom in pridelavo vina iz lastnih vinogradov. Vinarstvo v družini Gerštmajer ima dolgo tradicijo, saj danes na posestvu deluje že četrta generacija. Njihovi vinogradi obsegajo 11 hektarjev obdelovalnih površin, kjer pridelujejo od suhih do predikatnih vin. Med najpogosteje sodijo graševina, renski rizling, traminec in chardonnay. Njihova posebnost je, da so pridelana iz poznih trgatev, kar pomeni da gre za slajša vina.
Vinarna Gerštmajer večino svojih vin shranjuje v inoks sodih, del pa zori v starih lesenih sodih, ki so shranjeni v rovih, izkopanih v zemljo – pri nas znani tudi kot repnice.
Zgodovinsko je bila Baranja znana po številnih malih vinarjih, vendar jih je danes ostala le še približno destina. V vasi Zmajevac, kjer živi okoli 400 prebivalcev, so Gerštmajerjevi edini, ki se danes še preživljajo izključno z vinogradništvom. Ostali vinogradniki svojo dejavnost ohranjajo predvsem kot hobi. Vinarna Gerštmajer kar 80 odstotkov svojih vin proda neposredno na domačem pragu. S pomočjo sredstev iz programa LEADER so na novi lokaciji uredili sodoben prostor za degustacije ter nastanitvene kapacitete, kar dodatno prispeva k razvoju vinske ponudbe in podeželskega turizma v regiji.
Degustacija belih vin je potekala v prijetnem domačem ambientu. Okušali smo različne bele sorte, značilne za to vinorodno območje.
Večer smo sklenili z večerjo v kleti Kolar, kjer se poleg vinarstva ukvarjajo še z gostinstvom, namestitvami in kampom. Postregli so nas z lokalnimi specialitetami.
Med ponujenimi specialitetami so izstopali ribji paprikaš ter ocvrta smuč in ščuka, pripravljeni po tradicionalnih receptih lokalne kuhinje.
Zadnji dan strokovne ekskurzije smo zaključili z obiskom Naravnega parka Kopački rit in Predstavitveno-izobraževalnega centera Tikveš, ki se nahaja v obnovljenem dvorcu Tikveš. V spremstvu vodičke smo si ogledali sodobno multimedijsko in interaktivno razstavo, ki na privlačen način predstavlja ključne naravne značilnosti, posebnosti ekosistema ter naravne pojave enega največjih in najbolje ohranjenih močvirnatih območij v Evropi ob reki Donavi. Razstava ne vključuje le naravoslovnih vsebin, temveč tudi bogato kulturno in zgodovinsko dediščino območja.
Dvorec Tikveš, ki se nahaja v osrčju naravnega parka Kopački rit, ima pomembno zgodovinsko vrednost. V času nekdanje Jugoslavije je bil pogosto v uporabi kot lovska rezidenca Josipa Broza Tita.
Obnova dvorca in ureditev izobraževalnega centra sta trajali pet let in bili zaključeni leta 2017 s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj in drugih EU sredstev. Projekt predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju narave, okoljskemu ozaveščanju ter razvoju trajnostnega turizma v regiji.
Odlično vodenje s predstavitvijo muzejskih izobraževalnih vsebin v izobraževalnem centru.
Atraktivna in interaktivna predstavitev izobraževalnega centra Tikveš nagovarja vse tipe obiskovalcev – vidne, slušne in gibalne.
Vožnja po živalskem rezervatu Veliki Sakadaš je ponudila posebno doživetje narave. Med enourno plovbo smo izvedeli, da v Kopačkem ritu živi kar 2.700 različnih vrst živih bitij, kar potrjuje izjemno biotsko raznovrstnost območja. Močvirje ima pomembno ekološko funkcijo, saj se v njem naravno tvorijo bakterije, ki prečiščujejo vodo, kar prispeva k ohranjanju kakovosti vodnih virov in celotnega ekosistema. Rezervat ni le dom številnim vrstam, temveč tudi ključen naravni čistilni sistem, ki ga umetno ustvarjajo drugod po Evropi.
Rezervat Kopački rit je zaprt za širšo javnost in namenjen izključno strokovnjakom ter raziskovalcem. Obiskovalcem je omogočen dostop le do manjšega dela parka, ki nudi vpogled v izjemno naravno dediščino tega območja, obenem pa zagotavlja varovanje občutljivega ekosistema.
Strokovna ekskurzija nam je ponudila vpogled v delovanje hrvaških in madžarskih lokalnih akcijskih skupin ter odprla prostor za primerjavo tudi z domačimi LAS-i. Ob številnih ogledih dobrih praks in mreženju smo pridobili nove ideje, ki jih bomo poskušali prenesti tudi na naše območje ter s tem prispevati k nadaljnjemu razvoju lokalnega okolja.
Tina Vatovec