Društvo rejcev drobnice Kamnik praznovalo petindvajset let obstoja. Na praznovanje so se člani pod vodstvom dolgoletnega predsednika Janeza Pavliča pripravljali že nekaj let. Pomemben jubilej so želeli praznovati tako kot ob dvajseti obletnici, s celovito predstavitvijo drobnice svojim sokrajanom in obiskovalcem iz bližnje in daljne okolice, ki so jo pripravili s pomočjo sredstev iz projekta Drobnica je naša prihodnost, s katerim je društvo s projektnima partnerjema Domnom Virantom s kmetije Pr’ Ropet in podjetjem Heba kandidiralo na razpisu LAS-a Srce Slovenije.
Društvo rejcev drobnice Kamnik je ob ustanovitvi leta 2001 štelo 23 članov, ki so skupaj redili okoli 1.200 glav drobnice. Na Kamniškem je bilo takrat še precej koz, danes pa na tem območju prevladujejo ovce. Društvo se je skozi leta razvijalo in danes šteje že 66 članov. Posebej ponosni so na to, da med članstvom ne manjka mladih, saj se znanje, modrost in izkušnje starejših uspešno prenašajo na nove generacije. Povezanost članov vseh generacij se je lepo pokazala tudi pri pripravi Praznika drobnice, kjer so tako mlajši kot starejši s svojim delom in sodelovanjem pokazali pripadnost društvu.
Samostansko dvorišče v Mekinjah so že zgodaj napolnili radovedni obiskovalci, ki so spoznavali drobnico in njene proizvode.
Člani društva večinoma redijo domorodne jezersko-solčavske ovce in križanke z romanovsko pasmo, ki je bolj plodna, saj je pri mesni reji gospodarnost odvisna od števila zrejenih jagnjet. Seveda pri tem ne gre zanemariti dobre oskrbe s krmo in rejskih pogojev, česar se naši rejci drobnice dobro zavedajo, zato imajo lepe trope. To so videli tudi obiskovalci prireditve, ki so poleg omenjenih dveh pasem občudovali tudi tujo pasmo dorper, ki postaja pri slovenskih rejcih drobnice vedno bolj priljubljena, saj jo odlikujejo dobre klavne lastnosti. Občudovanje so vzbudile prisrčne švicarske črnonose ovce, ki izvirajo iz doline Valis, kjer jih redijo tako za meso kot za volno. Njihov izgled pritegne in razneži. Na razstavi je bil tudi trop mlečnih domorodnih slovenskih srnastih koz. Lepotice rjave barve s črno hrbtno črto in črno obarvano glavo so podobne srnam, od koder izvira tudi njihovo poimenovanje.
Rejci drobnice poleg obdelanih hribovitih površin v dolinah okrog Kamnika in sosednjih občin veliko prispevajo tudi k ohranjanju visokogorskih pašnikov na Menini planini. Žal se tam spopadajo s plenjenjem velikih zveri. Letos so ponovno škodo povzročili volkovi, ki so precej zmanjšali število živali na planini in tudi marsikaterega rejca napeljali k razmišljanju o opustitvi reje ovc, saj si še niso opomogli od lanskega napada medveda, ki je naredil še večjo škodo. Napadi zveri so sicer velika težava, s katero se soočajo rejci drobnice v različnih predelih Slovenije in zaradi tega so ponovno zapuščene planine, ki so bile pred leti ponovno oživljene.
Pred nekaj leti so število članov društva precej povečale Volnarke, kot so se poimenovale rokodelke iz Tuhinjske doline in okolice, ki domači ovčji volni vračajo vrednost ter znanje o uporabi ovčje volne prenašajo na rejce in mlajše generacije. Naravno ovčjo volno je nasilni prodor umetnih vlaken, ki so z nizko ceno in vsestransko uporabnostjo stokrat znižala ceno ovčje volne, za nekaj desetletij potisnil v kot, nikakor pa ne v pozabo. Toplina naravne ovčje volne vzbudi prijetne občutke, zato se nezadržno vrača v naše domove. Pester izbor polstenih, pletenih, kvačkanih in tkanih izdelkov rokodelk z vseh koncev naše dežele je navdušil obiskovalce, ki so v ustvarjalnih delavnicah lahko naredili svoj izdelek in ga odnesli domov ali pa so v delavnico posedli svoje otroke in se prepustili užitkom ob izbiranju lepih izdelkov na stojnicah.
Za kulinarični užitek so lahko izbirali med okusno obaro iz jagnjetine in pečenim jagnjetom s prilogami ter kruhom iz domače krušne peči. Sladkosnedi pa so uživali v sladoledu iz ovčjega mleka in palačinkah iz kozjega mleka. Prav vse je bilo pristno, od izdelkov na stojnicah do pripravljene hrane. Kulturni pridih pa je dodal kantavtor Dane s čustvenimi pesmimi o življenjskih radostih in vsakdanjih stvareh.
Posebej zanimiva sta bila prikaz striženja ovc in sortiranje ovčje volne, saj vsa ni primerna za predelavo. Slabši del volne se uporabi za visoke grede, zastirko na gredah ali izdelavo gnojilnih pelet. Je pa volna tudi zelo uporabna v gradbeništvu, saj ima izjemne lastnosti kot izolacijski material.
Obletnice so priložnost za podelitev priznanj članom, ki so pustili svojo sled v društvu in okolju, kjer živijo. Letos je priznanje za ohranjanje in razvoj reje drobnice na Kamniškem prejel Vid Kadunc, za predano delo v društvu in promocijo reje drobnice Valentin Zabavnik, za strokovno delo in prispevek k razvoju reje drobnice pa Marjana Cvirn.
Obiskovalci so bili z vseh koncev Slovenije, nekateri rejci, drugi ljubitelji, tretji so ravno šli mimo, vsi pa so odšli zadovoljni s pričakovanjem, da bodo kmalu lahko spet prišli na takšen dogodek.
Prireditve, kot je Praznik drobnice, dokazujejo, da drobnica je naša prihodnost.
Novico napisala: Marjana Cvirn
Foto: MC