Agata Butkovič je zeliščarka, prostovoljka in dolgoletna soustvarjalka lokalnega družbenega življenja v Dolskem in Dolu pri Ljubljani. Kot vodja Zeliščarske skupine Betkin zeliščni vrt združuje ljubezen do zelišč in tradicije, medgeneracijsko sodelovanje in skrb za skupnost. Tako kot skrbno neguje zelišča, neguje tudi odnose med ljudmi. Verjame v moč prijateljstva, sodelovanja in skupnosti, v kateri ni nihče pozabljen.
Agata, si vodja zeliščarske skupine Betkin zeliščni vrt, ki deluje na Levčevi domačiji v Dolu pri Ljubljani. Od kje tvoja ljubezen do zelišč?
Poznavanje zelišč je pri nas družinska tradicija. Znanje se je preneslo od babice na mamo in od mame name. Mama me je mimogrede podučila o zdravilnih rastlinah, ki rastejo na naših travnikih in v bližnjih gozdovih. V zadnjih letih sem svoje znanje nadgradila še z usposabljanjem za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Vesela sem, da lahko to znanje predajam naprej drugim, tudi na moji hčerki.
Kako bi se opisala v nekaj stavkih?
Zadnje čase sem najbolj zeliščarka. Sem družbeno odgovorna in zelo socialna oseba. Rada imam ljudi in verjamem, da lahko s sodelovanjem naredimo veliko dobrega. Če v nekaj verjamem in se za nekaj zavzamem, to naredim z vsem srcem. Pomembni so mi iskreni odnosi, zaupanje in občutek, da s svojim delovanjem prispevam k skupnosti. Zelo mi je pomembna tudi trajnost – tako v odnosu do narave kot do ljudi. Verjamem, da bi lahko kot družba živeli bolj povezani drug z drugim, z naravo in bili bolj samooskrbni.
Kaj ti pomeni Betkin zeliščni vrt?
Veliko več kot le skrb za zelišča. S kolegicami, ki delujemo v tej skupini, skupaj ustvarjamo prostor druženja, prijateljstva in medsebojne podpore. Redno se srečujemo ob torkih zvečer, izmenjujemo si znanje, recepte, ideje in tudi življenjske izkušnje. Posebej sem ponosna, da smo med seboj postale dobre prijateljice in da ostajamo odprte tudi za nove članice.
Na Betkinem zeliščnem vrtu na Levčevi domačiji v Dolu pri Ljubljani, junij 2024.
Vaša skupina opravi ogromno prostovoljnega dela.
V skupini nas deluje nekje do 15 in lani smo opravile več kot 1.200 ur prostovoljskega dela. Skrbimo za zeliščne grede na Levčevi domačiji, negujemo zelišča, jih pobiramo in sušimo, pripravljamo čaje, zeliščne napitke in kozmetične izdelke. Skrbimo tudi za društveno kuhinjo na domačiji, ki jo je Občina obnovila za potrebe delovanja lokalnih društev. V njej pripravljamo različne zeliščne izdelke, sirupe, pogače in marmelade, za katere smo bile že tudi nagrajene. Sprejemamo obiskovalce ter sodelujemo pri različnih dogodkih v občini. Vse to počnemo z veseljem, ker verjamemo, da s tem naredimo veliko dobrega zase in za skupnost.
Na Levčevi domačiji te obiskovalci lahko srečajo v posebni vlogi.
Ob posebnih priložnostih se preoblečem v teto Betko, zadnjo gospodinjo, ki je živela na Levčevi domačiji in obdelovala svoj vrt, garkeljc. Takrat obiskovalce popeljem med zeliščne grede in jim bolj doživeto predstavim zeliščarstvo. V tej vlogi zelo uživam.
Ljudje mi večkrat rečejo, da bi morala igrati v kakšni gledališki skupini, vendar zaenkrat še nisem stopila na oder. Sem pa od nekdaj rada hodila v maškare. Verjetno je v meni nekaj igralske žilice, ki ob takšnih priložnostih pride na plan.
Agata v vlogi tete Betke.
Morda k temu prispevajo tudi tvoje dolgoletne izkušnje dela na RTV Slovenija?
Mogoče res. Na RTV Slovenija sem preživela celotno svojo poklicno pot. Dolga leta sem delala v pravni službi, zadnja leta pa sem v notranjem izobraževalnem centru, ki je namenjen usposabljanju novih sodelavcev za govorništvo in nastopanje. Delo z ljudmi me navdušuje.
Pred tabo je novo življenjsko obdobje, ki bo sledilo upokojitvi. Kako gledaš nanjo?
Veselim se je. Svoje delo imam rada, a verjamem, da me tudi po tem čaka še veliko zanimivih izkušenj. V to obdobje vstopam pripravljena in z veliko optimizma. Imela bom več časa za bližnje, zelišča, vrt … Prepričana sem, da lahko človek v vsakem življenjskem obdobju veliko prispeva k skupnosti.
Skupaj s kolegicami iz društva imamo še veliko načrtov. Na Levčevi domačiji bi rade pripravile Praznik sivke, organizirale izmenjevalnico oblačil, opreme in živil ter razvijale nove vsebine, ki bi povezovale ljudi vseh generacij. Idej imam veliko, zato se prihodnjih let res veselim.
Pomemben del tvojega življenja je tudi skrb za starejše.
To področje mi je zelo blizu. Skrbela sem za očeta, zdaj pa skrbim še za mamo, zato dobro poznam izzive, ki jih prinaša starost. Če imaš nekoga iskreno rad, ti skrb zanj ni breme. Potrebuješ le veliko potrpežljivosti, razumevanja in prilagajanja. Ob tem pa ne smeš pozabiti nase. Včasih se moraš naučiti reči tudi ne in prositi za pomoč, čeprav naša generacija pogosto ni bila vzgojena v tem duhu.
Skupaj s hčerko Uršulo pripravljata nov projekt za Dolsko. Nam lahko poveš kaj o tem?
Na občinski participativni proračun sva oddali pobudo za skupnostni center v vaškem jedru Dolskega, ki je bila potrjena. Želiva ustvariti prostor, nekakšno info točko za vse generacije – otroke, mlade, družine in starejše. Verjamem, da je takšen prostor medsebojne podpore in izmenjave znanj pomemben za vitalnost vsake skupnosti. Zelo rada poklepetam klepet s starejšimi sovaščani, ki so pogosto osamljeni. Včasih je že nekaj minut pogovora dovolj, da nekomu polepšaš dan.
Zeliščarke uspešno sodelujete tudi s čebelarji.
Na to sodelovanje smo zelo ponosni. S Čebelarskim društvom Dolsko smo pred kratkim prejeli certifikat Top Bee za api-turistične ponudnike, ki ga podeljuje Čebelarska zveza Slovenije. Skupaj smo predstavili Levčevo domačijo kot primer dobre prakse oživljanja starega vaškega jedra, poseben poudarek v programu je seveda na čebelah. Takšna partnerstva dokazujejo, kako veliko lahko dosežemo, ko stopimo skupaj.
Agata na strokovni ekskurziji LAS Srce Slovenije v Srbiji, november 2025.
Kje najdeš energijo za vse te aktivnosti?
V naravi in med ljudmi. Pogosto se odpravim na sprehod, rada imam gozd. Veliko mi pomeni tudi morje, kjer imam svoj drugi dom in kjer sem prav tako našla prijatelje. Narava, tako doma kot ob morju, me vedno umiri in napolni z energijo.
Morda sem prav na morju našla tudi svojo najljubšo rastlino – sivko, ki mi lepša dneve tudi doma in na Levčevi domačiji. Navdušujeta me njen vonj in vsestranska uporabnost. Pomirja, zdravi in privablja čebele, hkrati pa je preprosta in prilagodljiva ter uspeva skoraj povsod.
S Srcem Slovenije sodeluješ že več kot desetletje. Kako to doživljaš?
Moje prvo sodelovanje s Srcem Slovenije sega v leto 2013, ko sem ob svojem 50. rojstnem dnevu prevzela Abrahamov ključ Srca Slovenije. Najbolj mi je ostalo v spominu srečanje s takratnim predsednikom Slovenije Borutom Pahorjem, ki sem mu izročila pleteno srce.
Kasneje sem se večkrat udeležila ekskurzij in drugih aktivnosti LAS Srce Slovenije ter sodelovala tudi v več projektih, med drugim na področju zeliščarstva. Verjamem, da lahko s svojimi izkušnjami in idejami prispevam k razvoju našega kraja in širšega območja Srca Slovenije.
Prireditev ob prevzemu Abrahamovega ključa Srca Slovenije, Polšnik 2013.
Agata, kdaj si ob koncu dneva zares zadovoljna?
Največ mi pomeni, kadar s svojimi besedami ali delom nekomu polepšam dan. Poskušam biti skromna in hvaležna za drobne radosti, ki jih prinaša vsak dan. Rada zaspim pomirjena sama s seboj, z občutkom, da sem poskrbela tako za svoje bližnje kot tudi zase.
Besedilo: Mija Bokal I Fotografije: Sabina Gruden, arhiv Razvojnega centra Srca Slovenije