Les je material, ki nas spremlja na številnih področjih življenja. V naših domovih ustvarja toplino in domačnost, lahko pa postane tudi del opreme, ki nas spodbuja h gibanju in skrbi za zdravje. A kako dobro pravzaprav poznamo materiale, s katerimi se vsakodnevno obdamo in ali se zavedamo, kako pomembne so naše odločitve pri njihovi izbiri?
O teh vprašanjih je tekla beseda v sredo, 4. novembra v Šimnovčevem kozolcu v Zagorju ob Savi v okviru projekta Lesena doba, keterega namen je ozaveščanje o pomenu slovenskega lesa, njegovem potencialu in priložnostih za večjo uporabo. Dogodki v okviru projekta povezujejo različne deležnike gozdno-lesne verige, spodbujajo izmenjavo znanja in dobrih praks ter odpirajo prostor za nove ideje in sodelovanje.
Srečanje je potekalo v preurejenem kozolcu.
Uvodoma sta udeležence pozdravili Maša Kovač predstavnica LAS Zasavje in Vojka Šergan, predsednica LAS Zasavje. Predstavili sta projekt Lesena doba in Šimnovčev informacijsko izobraževalni kozolec, ki je bil podprt iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Vojka Šergan: “Upravičenec je prenovil kozolec toplar, ki je nekoč služil shranjevanju sena. Obnovljeni objekt bo zdaj dopolnjeval turistično ponudbo ter ponujal prostor za druženje in izobraževalne dejavnosti.”
Svoja znanja, izkušnje ter poglede na uporabo lesa sta na dogodku predstavila Petra Marinko, ambasadorka evropske pobude Novi evropski Bauhaus (New European Bauhaus) in Aljaž Štemberger podjetnik iz Kočevja, ki les uspešno vključuje v svet fitnesa.
Petra Marinko je s predavanjem Vpliv materialov na zdravje človeka opozorila na pogosto spregledan vidik zdravega bivanja, na vpliv gradbenih in notranjih materialov na naše zdravje. Pri gradnji, prenovi in opremljanju prostorov običajno razmišljamo o videzu, kakovosti, ceni in trajnosti, precej redkeje pa se vprašamo, kaj vse se skriva v sestavi izbranih izdelkov. Prav ti premisleki pa lahko pomembno vplivajo na kakovost prostora, naše počutje in zdravje.
Pri pohištvu, talnih oblogah in drugih lesenih izdelkih je treba pogledati dlje od njihovega videza. Masivni les, iverne plošče in plošče MDF se namreč precej razlikujejo po sestavi. Pozornost je treba nameniti tudi lepilom, vezivom, robnim trakovom, zaščitnim premazom in drugim snovem, ki se uporabljajo pri izdelavi in obdelavi materialov. Najboljša izbira pa je zagotovo masivni les, brez sintetičnih lakov in lepil.
Pri vsakem nakupu se moramo vprašati iz česa je izdelek narejen in kaj z njim vnašamo v svoje bivalno okolje.
Dva izdelka, ki sta na prvi pogled skoraj enaka, se lahko bistveno razlikujeta po sestavi in vplivu na kakovost notranjega zraka. Zato je pomembno, da pri nakupu ne izbiramo zgolj po videzu in ceni, temveč se pozanimamo tudi o sestavi, uporabljenih premazih in emisijah izdelkov. Petraj je kot primer navedla oljen les, ki ga večina dojema kot boljšo izbiro od lakiranega, vendar temu ni tako, saj lahko tudi olja vsebujejo topila, medtem ko so na voljo laki z nizkimi emisijami.
Marinko je opozorila, da prostor deluje kot povezan sistem, v katerem ima vsak element svojo vlogo, njihov skupni učinek pa se odraža v kakovosti bivanja. Med prostori, v katerih je izbira materialov še posebej pomembna, je izpostavila spalnico, saj v njej preživimo velik del svojega življenja. Z izbiro ustreznih talnih oblog, stenskih barv, pohištva, vzmetnice in posteljnine lahko pomembno vplivamo na kakovost bivalnega okolja ter zmanjšamo izpostavljenost neželenim snovem.
Kar je skladno z zakonodajo, še ne pomeni, da je dobro tudi za nas in naše zdravje.
Kot eno primernejših možnosti je navedla mineralne barve, ki ne vsebujejo sintetičnih smol, topil ali mehčal. Te ne ustvarjajo neprepustnega sloja, v katerem bi se lahko zadrževala vlaga, poleg tega pa so naravno odporne proti plesni.
Odsvetovala je tudi uporabo vinilnih talnih oblog, saj lahko vsebujejo ftalate in težke kovine, ki se ob obrabi sproščajo v hišni prah. Dolgotrajna izpostavljenost tem snovem lahko negativno vpliva na zdravje. Posebno previdnost je priporočila tudi pri izdelkih, ki jim proizvajalci pripisujejo dodatne zaščitne lastnosti, kot so protibakterijsko delovanje, odpornost proti madežem in vlagi ter zaviralci gorenja. Takšne lastnosti so namreč pogosto posledica uporabe različnih premazov in obstojnih kemičnih snovi. Te se lahko sproščajo v zrak in hišni prah, se kopičijo v telesu ter vplivajo na hormonsko ravnovesje, delovanje imunskega sistema in razvoj možganov pri otrocih.
Nekateri izdelki lahko v notranji zrak sproščajo formaldehid, ki draži oči in dihala ter je razvrščen kot rakotvorna snov. Pozorni moramo biti tudi na druge skupine kemikalij, kot so ftalati, PFAS oziroma tako imenovane večne kemikalije ter nekatere snovi, ki se uporabljajo pri površinski obdelavi materialov.
Pomemben dejavnik zdravega bivalnega okolja je tudi kakovost notranjega zraka. Pri gradnji in prenovah se pogosto veliko pozornosti namenja izolaciji in energetski učinkovitosti, nekoliko manj pa ustreznemu prezračevanju. Dobro zatesnjen prostor namreč še ne zagotavlja zdravega okolja, če ni poskrbljeno za redno izmenjavo zraka. Marinko je zato poudarila pomen učinkovitega prezračevanja, ter skrb za čistočo prostora. Priporočila je sesanje s HEPA-filtrom, ki pomaga zadrževati drobne prašne delce.
Les v naših domovih povezujemo s toplino, domačnostjo, naravnostjo in trajnostjo. Gre za material, ki ponuja številne možnosti uporabe, vendar, kot je opozorila Marinko, oznaka leseno še ne pomeni tudi zdravo.
Ker se potrošniki pri izbiri izdelkov pogosto srečujemo s težko razumljivimi tehničnimi podatki in deklaracijami, je pomembno, da imamo na voljo ustrezne informacije in podporo. Prav s tem namenom v Zavodu Non Tox Hub ozaveščajo javnost o povezavi med materiali, kakovostjo notranjega okolja in zdravjem ter si prizadevajo strokovne informacije o sestavi izdelkov približati širši javnosti.
Kot primer premišljenega ustvarjanja zdravih prostorov je predstavila knjižnico v Trbovljah, urejeno v nekdanjih prostorih trgovine Borovo. Z uporabo zdravju prijaznejših materialov je nastala prijetna mestna dnevna soba, v kateri se ljudje radi zadržujejo. Pohvalila je tudi Občino Trbovlje, ki je v svojo strategijo vključila zavezo, da bo pri gradnji novih objektov in prenovah več pozornosti namenjala zdravju ljudi.
Aljaž pri izdelavi športne in druge opreme daje poudarek funkcionalnosti in premišljenim detajlom. Ribstole izdeluje iz jesenovega lesa, podobno kot so jih v preteklosti izdelovali v Elanu.
Da les ni namenjen le gradnji in opremljanju prostorov, temveč lahko najde svoje mesto tudi pri skrbi za telesno zdravje, dokazuje zgodba Aljaža Štembergerja iz Kočevja. Ta povezuje njegove dolgoletne izkušnje na področju fitnesa, ljubezen do lesa in ustvarjalnost.
Petdesetletni Aljaž ima za seboj že 35 let dela na področju fitnesa. Njegova pot se je začela z borilnimi veščinami, pozneje pa sta ga vse bolj pritegnila fitnes in delo z lesom. Čeprav po izobrazbi ni lesar, ga les spremlja že vse življenje. Z njim je bila povezana tudi njegova družina, sam pa je skozi leta razvil posebno naklonjenost do ustvarjanja in oblikovanja lesenih izdelkov.
V družinskem fitnesu v Kočevju, ki deluje pod imenom Strong as Wood, je kar tri četrtine vadbene opreme izdelane iz lesa. Vse lesene vadbene pripomočke je izdelal sam. Pri tem ne gre zgolj za drugačen videz fitnesa, temveč za njegov pogled na povezavo med materialom, prostorom in počutjem. Prepričan je, da les ustvarja toplejše, prijetnejše in bolj spodbudno okolje za vadbo kot običajna betonska dvorana s pripomočki iz kovine.
Aljaž je inovator različnih fitnes rekvizitov, ki jih izdeluje iz naravnih materialov. Njegova želja je ustvarjati uporabne izdelke iz človeku prijaznih materialov. Aljažev fitnes ni prostor za lovljenje popolnega videza in razkazovanje mišic. Gre za funkcionalno telovadnico, kjer je poudarek na ohranjanju moči, gibljivosti in sposobnosti telesa za vsakodnevne izzive.
Veliko pozornosti namenja pomenu redne telesne dejavnosti in ohranjanju telesne pripravljenosti. Njegovo sporočilo je preprosto: mišice ne poznajo starosti. Uporabljati jih moramo čim več in čim dlje.
Aljaž meni, da ljudem danes pogosto primanjkuje discipline in ustaljenega življenjskega ritma. Spanje, prehrana, delo in gibanje bi morali biti del urejenega vsakdana, predvsem pa bi morali ljudje več pozornosti nameniti sebi in svojemu zdravju. Foto: Strong AS Wood
Aljaževo ustvarjanje pa se ne omejuje zgolj na fitnes opremo. Ker v fitnesu dela vsa družina, si delo razdelijo tako, da lahko sam večino časa nameni delu v delavnici in na terenu. Občasno se mu pri tem pridruži tudi mlajši sin. Poleg pripomočkov za vadbo izdeluje različne lesene izdelke, pri čemer se ne ustraši niti večjih in zahtevnejših projektov. Pri obdelavi lesa pozornost namenja njegovim naravnim značilnostim. Grče, razlike v strukturi in druge posebnosti razume kot sestavni del lesa, ki vsakemu izdelku dajejo svojevrsten videz in edinstvenost.
Njegovo delo tako lepo ponazarja, kako je mogoče les povezovati z različnimi področji vsakdanjega življenja ter iz njega ustvarjati izdelke, ki združujejo uporabnost, ustvarjalnost in spoštovanje naravnih materialov.
Pri izbiri (lesenih) izdelkov lahko s premišljenim nakupom podpiramo kakovostne, trajnostne in zdravju prijaznejše rešitve. Pri tem pa je pomembno, da naravnega ne enačimo samodejno z zdravim, temveč se pred nakupom pozanimamo tudi o načinu izdelave in obdelave.
Projekt Lesena doba spodbuja prepoznavanje lesa kot pomembnega naravnega vira ter ozavešča o njegovem potencialu za razvoj trajnostnih izdelkov, storitev in okolju prijaznejših rešitev.
Dogodek je ponudil pomemben premislek, ki presega zgolj gradnjo in opremljanje prostorov. Naše nakupne odločitve namreč niso nepomembne. Z njimi neposredno vplivamo na to, kakšne izdelke proizvajalci razvijajo in kakšni materiali se uporabljajo v našem vsakdanjem okolju.
Petra Marinko je udeležencem predstavila tudi knjižico z desetimi praktičnimi nasveti za manj toksično življenje ter jih spodbudila, da začnejo pri majhnih, vsakodnevnih spremembah. Njeno zaključno sporočilo je bilo jasno: »Kaj lahko naredimo drugače? Začnemo!«
Morda se prav pri naslednjem nakupu pohištva, talne obloge, barve ali drugega izdelka velja za trenutek ustaviti in vprašati: kaj pravzaprav vnašamo v svoj dom? In morda je čas, da tudi pri skrbi za svoje telo poiščemo več možnosti za gibanje in aktivno življenje. Kajti zdrav vsakdan ni odvisen le od ene odločitve, temveč od številnih majhnih izbir, ki jih sprejemamo vsak dan. Les pa je lahko pri tem naš dragocen zaveznik.
LES IN KULINARIKA bosta v ospredju zadnjega posveta. Vabljeni!
