Kako bomo na podeželju živeli čez 10, 20 ali 30 let? Bodo mladi v njem še vedno videli priložnost za življenje in delo? Kako bodo staranje prebivalstva, podnebne spremembe, nove tehnologije in drugačne življenjske navade vplivali na razvoj naših krajev? To so nekatera vprašanja, o katerih smo spregovorili na mednarodnem usposabljanju o megatrendih in strateškem predvidevanju, ki je med 21. in 23. septembrom 2026 potekalo v italijanskem Tignalu ob Gardskem jezeru.
Mednarodnega usposabljanja se je udeležilo 24 predstavnikov lokalnih akcijskih skupin iz osmih evropskih držav. Med udeleženci sta bila tudi predstavnika LAS Srce Slovenije in kamniškega KIKštarterja, ki sodelujeta kot partnerja v projektu RURABLE, namenjenem raziskovanju novih priložnosti za mlade in delo na podeželju.
Prihodnost je nekaj, kar nas preprosto čaka
Živimo v času hitrih in pogosto nepredvidljivih sprememb. Podnebne spremembe, umetna inteligenca, staranje prebivalstva, gospodarska negotovost in spreminjanje življenjskih navad že danes vplivajo na naše okolje. Čeprav se nam marsikatera od teh sprememb zdi oddaljena, bodo posledice vse bolj opazne tudi v naših lokalnih skupnostih – če smo na to pripravljeni ali če nismo.
Osrednja tema usposabljanja je bilo strateško predvidevanje (angl. strategic foresight) – pristop, ki nam pomaga prepoznavati dolgoročne spremembe, razmišljati o različnih možnih prihodnostih in se nanje pravočasno pripraviti. Pri tem ne gre za napovedovanje, kakšna bo prihodnost, temveč za razumevanje procesov, ki jo oblikujejo. Namesto vprašanja, kaj se bo zgodilo, si raje zastavljajmo vprašanje, kaj se lahko zgodi in kaj lahko že danes storimo, da bomo na prihodnost bolje pripravljeni.
Dr. Valentina Boschetto Doorly o globalnih megatrendih, ki vplivajo na našo družbo.
Megatrendi, ki bodo spreminjali tudi slovensko podeželje
Posebno pozornost smo namenili megatrendom – velikim, dolgoročnim spremembam, ki vplivajo na družbo, gospodarstvo, okolje in naš vsakdan. Čeprav gre za globalne procese, se njihove posledice kažejo zelo lokalno, tudi v naših podeželskih skupnostih.
Eden najizrazitejših megatrendov je staranje prebivalstva. Daljša življenjska doba prinaša nove potrebe po stanovanjih, oskrbi, mobilnosti in storitvah. Hkrati pa odpira priložnosti za razvoj t. i. srebrnega gospodarstva, ki vključuje izdelke in storitve za starejše, ter za nove oblike medgeneracijskega sodelovanja. Starejši namreč niso le uporabniki storitev, temveč tudi aktivni člani družbe, potrošniki in pomembni nosilci znanja ter izkušenj.
Spreminjajo se tudi družinski odnosi in življenjski slogi. V Evropi narašča število enočlanskih gospodinjstev, vse več pozornosti pa vzbujajo tudi razveze v poznejšem življenjskem obdobju, po 60. letu. Takšne spremembe vplivajo na stanovanjske potrebe, socialne stike in povpraševanje po različnih oblikah pomoči ter vsakodnevnih storitev. V tem kontekstu postajajo zanimivi novi modeli skupnostnega bivanja (angl. co-housing), pri katerih imajo posamezniki svoje zasebne prostore, hkrati pa si delijo skupne površine, infrastrukturo ali storitve. Takšni pristopi lahko prispevajo k večji povezanosti prebivalcev, zmanjševanju osamljenosti in učinkovitejši rabi prostora.
Zanimiv odraz spreminjanja življenjskih navad je tudi rast gospodarstva, povezanega s hišnimi ljubljenčki (angl. pet economy). Hišni ljubljenčki postajajo vse pomembnejši del družinskega življenja, kar spodbuja razvoj novih izdelkov in storitev – od specializirane prehrane, veterinarske oskrbe in varstva živali do hišnim ljubljenčkom prijaznih turističnih nastanitev in doživetij. Gre za nazoren primer, kako lahko spremembe v družbi in potrošniških navadah ustvarjajo nove gospodarske niše ter podjetniške priložnosti, tudi na podeželju.
Hišni ljubljenčki postajajo vse bolj pomembni za ljudi.
Pomembne spremembe se obetajo tudi na področju dela in bivanja. Delo na daljavo, digitalizacija in vse večja želja po stiku z naravo lahko podeželju prinašajo nove razvojne priložnosti. Življenje zunaj večjih mest postaja za nekatere skupine prebivalcev vse privlačnejše, pojavljajo pa se tudi novi vzorci bivanja, ko ljudje svoj čas razporejajo med različne kraje. Vendar lahko podeželje te priložnosti izkoristi le, če zagotavlja ustrezno infrastrukturo, dostopne storitve in kakovostne pogoje za življenje ter delo.
Ob tem ne moremo mimo podnebnih sprememb, energetske učinkovitosti, novih načinov gradnje ter vpliva umetne inteligence in drugih tehnologij na trg dela. Spreminjajo se načini, kako gradimo, porabljamo energijo, opravljamo delo in uporabljamo storitve. Vse te spremembe se med seboj prepletajo in ustvarjajo nove izzive, hkrati pa tudi priložnosti za inovativne lokalne rešitve.
Prav v prepletanju različnih megatrendov se pogosto skrivajo razvojne priložnosti. Spremembe, ki se na prvi pogled zdijo oddaljene od vsakdanjega življenja na podeželju, lahko že v bližnji prihodnosti vplivajo na potrebe prebivalcev, razvoj novih storitev in nastajanje podjetniških idej. Ključno je, da jih znamo pravočasno prepoznati in se nanje odzvati.
Udeleženci usposabljanja so v praksi uporabili metodo kolesa prihodnosti (angl. Future Wheel).
Kako prepoznati priložnosti, še preden postanejo očitne?
Pomemben del usposabljanja, ki ga je vodila strokovnjakinja za strateško predvidevanje dr. Valentina Boschetto Doorly, je bil namenjen praktičnim orodjem za razmišljanje o prihodnosti. Spoznali smo, kako razlikovati med kratkotrajnimi modnimi pojavi, dolgoročnimi trendi in tako imenovanimi šibkimi signali – zgodnjimi znaki sprememb, ki lahko v prihodnosti postanejo pomembni. Preizkusili smo tudi metodo kolesa prihodnosti (angl. Futures Wheel), s katero raziskujemo, kakšne neposredne in posredne posledice lahko določena sprememba povzroči na različnih področjih življenja.
Takšna orodja so lahko dragocena pri načrtovanju lokalnega razvoja. Pomagajo nam namreč preseči razmišljanje, ki temelji zgolj na današnjih potrebah, in oblikovati projekte, ki bodo pomembni tudi čez desetletje ali dve.
Navdih iz dobrih praks ob Gardskem jezeru
Usposabljanje ni potekalo le v predavalnici. Spoznali smo tudi zanimive lokalne razvojne zgodbe na območju Gardskega jezera v gostiteljskem GAL Gardavalsabbia.
Obiskali smo razpršeni hotel Borgo Piovere, tradicionalno mlekarno Latteria Turnaria v Tignalu, center za obiskovalce naravnega parka Alto Garda Bresciano ter Alpe del Garda v Tremosinu. Predstavljeni primeri so pokazali, kako lahko podeželske skupnosti povezujejo gospodarsko dejavnost, ohranjanje kulturne in naravne dediščine, lokalne proizvode ter trajnostni turizem. Prav takšno povezovanje lokalnih potencialov je pomembno tudi za razvoj Srca Slovenije.
Razpršeni hotel v Tignalu je nastal kot skupnostna podjetniška pobuda in danes povezuje več zasebnih ponudnikov turističnih kapacitet ob Gardskem jezeru.
RURABLE: nove priložnosti za mlade na podeželju
Usposabljanje je potekalo v okviru dveh evropskih projektov sodelovanja, RURABLE in LENS, ki povezujeta lokalne akcijske skupine iz različnih evropskih držav. Projekt RURABLE, v katerem sodeluje tudi LAS Srce Slovenije, se osredotoča na mlade, zaposlovanje in prihodnost dela na podeželju. V njem sodelujejo partnerji iz Slovenije, Avstrije, Finske, Latvije ter italijanskih dežel Lombardije in Kalabrije. Projekt LENS pa raziskuje prihodnost podeželskega turizma in kompetence, ki jih bodo lokalne skupnosti potrebovale za uspešno prilagajanje spremembam.
Znanja in metode, pridobljene na usposabljanju, bomo partnerji v nadaljevanju projektov preizkušali tudi v praksi ter jih uporabili pri razmišljanju o prihodnjih razvojnih usmeritvah naših območij.
Prihodnost podeželja ustvarjamo že danes
Za LAS Srce Slovenije je sodelovanje v tovrstnih mednarodnih projektih priložnost, da na razvoj našega območja pogledamo širše, spoznamo izkušnje drugih evropskih podeželskih skupnosti in pridobimo nova znanja za načrtovanje prihodnosti.
Kako bomo na našem podeželju zagotavljali kakovostno življenje za vse generacije? Kako bomo ustvarjali privlačne priložnosti za mlade? In kako lahko lokalne posebnosti, tradicijo ter naravne danosti povežemo z novimi tehnologijami in sodobnimi načini življenja? Enoznačnih odgovorov ni. Vse bolj pa postaja jasno, da uspešen razvoj podeželja ne bo odvisen le od odzivanja na trenutne izzive, temveč tudi od naše sposobnosti, da pravočasno prepoznamo spremembe in jih znamo spremeniti v priložnosti.
Projekt sodelovanja LAS RURABLE je sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Partnerji projektov RURABLE in LENS pred najprestižnejšim apartmajem razpršenega hotela Borgo Piovere v Tignale ob Gardskem jezeru.