1. september 2021 – V LAS Srce Slovenije smo se skupaj s predstavnicama mreže rokodelskih in prehranskih ponudnikov Srca Slovenije konec avgusta udeležili študijskega obiska v Latviji. S partnerji iz Latvije, Poljske, Moldavije in Italije smo preživeli nekaj nepozabnih dni in spoznali dobre prakse latvijske lokalne akcijske skupine Aizkraukles Rajona Partnerība. Predstavili so nam njihove načine vključevanja tradicionalnih spretnosti v sodobno turistično ponudbo z latvijskega podeželja vzhodno od Rige.

V tovarni Skriveri smo se spoznali z bogato tradicijo izdelovanja mlečnih bonbonov “Gotina”. Podjetje je bilo ustanovljeno v letu 1956 in začelo kot prvo v Latviji proizvajati priljubljene bonbone, ki jih še danes izdelujejo po posebni recepturi in ročno zavijajo v slikovite papirčke. V ponudbi za zunanje obiskovalce imajo delavnico izdelave bonbonov, v kateri smo se preizkusili tudi udeleženci študijskega obiska.

Na bio kmetiji Ragares živijo in delajo izrazito povezano z naravo in tradicijo. Zelišča, sadje in zelenjavo pridelujejo prijazno rastlinam, živalim in ljudem. Poznani so po najrazličnejših tradicionalnih in hrati tudi sodobnih izdelkih, kot so čaji in zeliščni pripravki, suhi in sveži zelenjavni napitki, razne mešanice za krepitev imunskega sistema, sušeno sadje in zelenjava itd. Lastnika sta zelo aktivna v lokalni akcijski skupini in uspešna pri črpanju evropskih sredstev iz naslova razvoja podeželja zlasti pri nabavi strojev, s katerimi si olajšata vsakodnevno delo.

Svojevrstno presenečenje je bil obisk družinskega podjetja Skrīveru mājas saldējum, v katerem proizvajajo tradicionalni latvijski sladoled. Iz sestavin, ki jih vzgojijo na svojem vrtu, pripravljajo okusne sladice in tudi nenavadne slane jedi, kot na primer solato z gorčičnim sladoledom, sladoled z okusom krompirja in podobne inovativne gurmanske različice klasičnih sladolednih jedi.

Skupaj smo se sprehodili tudi po Vrtovih usode v Koknese. Gre za prostor, v katerem se srečujejo preteklost, sedanjost in prihodnost, darilo Latviji ob 100-obletnici osamostvojitve. Gre za umetni otok na najdaljši latvijski reki Daugavi. Otok je nastal ob izradnji največje latvijske hidroelektrarne v 60-ih letih 20. stoletja, zaradi katere se je nivo reke dvignil za kar 40 metrov. Za hidroelektrarno so “žrtvovali” številne vasi in nekdanja sveta mesta, ki so imela v latvijski kulturi izjemno pomembno mesto. Obenem se želijo v tem prostoru pokloniti vsem žrtvam svetovnih vojn in zahvaliti tudi za vse dobro, kar se jim je zgodilo. Navdušuje poslovni model, ki so ga uporabili za ureditev prostora. Soustvarjajo ga namreč domačini s svojimi donacijami; na osrednji aveniji gradijo stezo iz kamnov z odtisi imen donatorjev.

V društvu Baltaine so nas sprejeli s tradicionalnimi pesmimi in plesi. Tudi na tem mestu smo ugotovili, da je ljubezen do starodavne tradicije v Latvijcih globoko zasidrana in da jo veliko ljudi z velikim navdušenjem ohranja. Pripravili so nam različne delavnice ustvarjanja tradicionalnih kruhov, usnjenih zapestnic, simbolov za zaščito pred zlom, igranja na tradicionalne inštrumente itd.

V latvijski kulinariki ima pomembno mesto pivo, ki je tudi element druženja ob raznih tradicionalnih praznovanjih, na primer poletnem in zimskem solsticiju. Spoznali smo zgodbo manjše lokalne pivovarne Bursh alus in njihov vstop v svet podjetništva.

Primer vključevanja tradicionalnih spretnosti v turistično ponudbo predstavlja tudi sirarna Ieva’s siers. Predstavili so nam svoje družinsko podjetje, proizvodnjo sira in načine pristopa k trženju svojih izdelkov. Seveda smo lahko sire z najrazličnejšimi dodatki, kot so na primer kumina, paprika, paradižnik, čili, tudi preizkusili.

Na območju LAS Aizkraukles Rajona Partnerība delujejo tudi rokodelci. V družinskem podjetju Dunense izdelujejo usnjene pasove, torbice, obeske in druge izdelke, v katere radi vtisnejo tudi značilne latvijske staroverske simbole. Zanimiva je bila zgodba o tem, kako jih je COVID-19 prisilil k razmišljanju izven okvirjev. Iz usnja oz. kože lososa, ki je kralj rib v pribaltskih državah, so začeli izdelovati uhane, ki jih lahko najdemo tudi v trgovinicah s spominki v Rigi.

Vsi partnerji smo sodelovali na jesenski tržnici v mestecu Aizkraukle in drugim partnerjem in obiskovalcem ponudili naše lokalne jedi. Slovenke smo pripravile prigrizke s kranjsko klobaso in sirom s kmetije Pr’ Gabršk. Druženje smo dopolnili z učenjem tradicionalnih latvijskih plesov, glasbo in odlično lokalno kulinariko.

Zadnji dan smo preživeli v Rigi, glavnem mestu Latvije, s 600.000 prebivalci, ki navdušuje s starim mestnim jedrom, zaščitenim kot UNESCO svetovna dediščina. Pričakalo nas je zelo čisto moderno evropsko mesto z ozkimi ulicami in ocvetličenimi trgi, lepo urejenim parkom in številnimi trgovinicami, v katerih lahko kupijo obiskovalci skrbno izbrane lokalne rokodelske in prehranske izdelke ali se pustijo razvajati z lokalno kulinariko.

Študijskega obiska v Latviji sta se poleg Mije Bokal kot predstavnice LAS Srce Slovenije udeležili še ponudnici Karmen Rozman (Šivalnica pri Karmen) iz Litije in Sonja Kropivšek (Kmetija pr’ Gabršk) iz Kamnika. Sonja Kropivšek, ki izvaja za obiskovalce Velike planine delavnice izdelovanja sira trniča, je svoje vtise strnila takole: “Obisk lokalnih rokodelcov, kmetij in turističnih ponudnikov v Aizkraukleju ter okolici je bil izredno koristen z mojega vidika. Spoznali smo več različnih pristopov k predstavitvi tamkajšnje lokalne ponudbe: nekatere skozi zanimive zgodbe, druge prek delavnic in degustacije. Presenetil me je raznovrsten izbor ponudnikov, ker tako lažje vlečem vzporednice s praksami v domačem okolju ter se tako lahko osredotočim na različne elemente ponudbe, naj si bo to sam sprejem gostov, urejenost prostorov, priprava degustacije ali popestritev ponudbe z različnimi aktivnostmi. Kljub deževnem vremenu, je bilo vzdušje prijetno in ni preveč vplivalo na naše izlete.”

Karmen Rozman, šivilja iz Litije, pa je misli povzela takole: “Gostitelji so se zelo potrudili in nam pripravili res aktiven obisk. Ne vem, če bi koga posebej izpostavljala, ker je vsak obisk bil nekaj posebnega. Naj bo to proizvodnja sladkarij, ki se trudi kljub temu, da je na trgu veliko bonbonov, bio kmetija, ki je iz nesrečne pozebe potegnila najboljše iz navadnega plevela, ali pa proizvodnja sladoleda, ki stremi k čim bolj pristnim domačim sestavinam. Prevzelo me je, da izgleda Latvija na prvi pogled revna dežela,  vendar le na videz, ker so ljudje zelo bogati v srcih. Vsak, ki smo spoznali, je zares ponosen na to, kar ustvarja s svojimi rokami in ga sploh ne gane, da npr. njihova gostilna na pol razpada. Mislim, da so na proizvodnjo, ki prehaja iz roda v rod, še posebej ponosni. Prijaznost seva na vsakem koraku. Obisk Latvije mi bo ostal v lepem spominu.”

Naši latvijski partnerji Aizkraukles Rajona Partnerība so posneli o projektu kratek film; o tem, kako ga doživljamo partnerji in ponudniki, ki jih vključujemo v projekt. 

Študijski obisk je potekal v okviru projekta sodelovanja LAS Od tradicionalnih spretnosti do sodobnih ruralnih turističnih proizvodov, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020.