19. november 2020 – V okviru projekta E-nostavno na kolo smo v LAS Srce Slovenije v sodelovanju z drugimi LAS-i pripravili razstavo Razvoj kolesa na Slovenskem. Če vas zanima, kako so se kolesa skozi čas prilagajala naši uporabi in kakšne izume je bilo potrebno razviti, da so postala enostavna za vsakdanjo uporabo, vabljeni k ogledu razstave v prostorih Občine Litija ter prebiranju brošure z zanimivimi zgodovinskimi dejstvi. Strokovno in vizualno vsebino je prispeval Tehniški muzej Slovenije. Razstava je na ogled od 19. novembra do 7. decembra 2020.

Prvi izum predhodnika kolesa je bil tekalni stroj ali »samovoz«. Naši predniki so ga poznali že od začetka 19. stoletja, saj so Bleiweisove novice leta 1864 poročale, da je bil »izprva ljudem všeč, in bi tudi koristen bil, ako bi ga vsak znal prav dobro voditi. To pa je ravno težko bilo, zato pa se je ta iznajdba kmali pozabila«.

Kolo je najbolj okolju prijazno prometno sredstvo, ki ga poznamo. Je relativno poceni, hitro, zdravo in ekološko. Marsikje po svetu je kolo najbolj množična oblika prevoza. Tudi v Sloveniji postaja zadnja leta kolesarjenje vse bolj priljubljena oblika prevoza in rekreacije, ki se spodbuja tudi v okviru trajnostne mobilnosti. Zgodovina kolesa in kolesarstva se je pričela v 19. stoletju. Uporaba kolesa je imela velik učinek na družbo, kmalu je postalo eno najpomembnejših praktičnih sredstev in ponujalo navdih za novejše industrijske metode. Kolesa so skozi zgodovino doživela izjemen razvoj: od tekalnega stroja, ki ga je leta 1817 patentiral nemški gozdar, do električnih koles, ki so v zadnjem desetletju postali pravi trgovski hit.

Najprej tekalni stroj, nato velociped

Na razstavi so predstavljeni najprepoznavnejši modeli koles v zgodovini. Lesena konjska ciza (drezina) na kolesih še vedno velja za prvi dokazljivi primer praktične uporabe enoslednega vozila. Izumil jo je nemški gozdar baron Karl Drais Sauerbrun kot tekalni stroj (Laufmaschine). Vozilo šteje za predhodnika kolesa, a ni imelo pedal. Podobna vozila so izdelovali tudi drugje po Evropi, med drugim tudi v naši nekdanji skupni domovini Avstriji. Tekalni stroj ali tudi drugače imenovani samovoz so poznali tudi naši predniki. Kdaj smo se z njim srečali na Slovenskem, ni znano, so pa o njem Bleiweisove Novice poročale leta 1864, in sicer, da je bil »izprva ljudem všeč, in bi tudi koristen bil, ako bi ga vsak znal prav dobro voditi. To pa je ravno težko bilo, zato pa se je ta iznajdba kmali pozabila.«

Po letu 1860 je nastopilo obdobje intenzivnega raziskovanja, kako izdelati praktično prevozno sredstvo za ljudi.

Nadgradnja prejšnjega je bilo visoko kolo ali velociped, ki je kljub svoji masi, katera je krepko presegala trideset kilogramov, omogočil človeku, da se je gibal približno dvakrat hitreje kot peš. Pogumnejši so z njim prevozili za naše razmere izjemno dolge razdalje. Njegova posebnost je bila nastavitev pedalov na sprednje kolo in majhno zadnje kolo za vzdrževanje ravnotežja. Ker kolesar na takšnem kolesu ni mogel doseči tal, je bila posledično vožnja z njim nevarna in je zahtevala veliko spretnosti. V Ljubljani so se prvi velocipedi pojavili leta 1869. V drugi polovici 19. stoletja sta tehnologija obdelave kovin in napredek v metalurgiji in jeklarstvu omogočila gradnjo lažjih koles, kar je povečalo interes za nakup in posledično rast proizvodnje in prodaje.

Razvoj je šel v smeri nižjih, tako imenovanih varnostnih koles. Zelo zanimiva tovrstna kolesa, so prihajala iz naše soseščine. Ključavničar in kovač Josef Erlach iz Grpič pri Beljaku je izdeloval varnostna kolesa in tricikle po lastni zamisli. Kolesa so imela izboljšano konstrukcijo in nosilni okvir, pozneje pa še prenos pogona s pomočjo verige za premikanje zadnjega kolesa, zaradi česar so kolesa lahko bila manjša. Nizka oziroma varnostna kolesa je začel izdelovati tudi naš rojak Janez Puh iz Podravja, natančneje iz Sakušaka. Leta 1889 je odprl lastno delavnico in je postal vodilni med proizvajalci koles.

Z nizkimi kolesi preporod cestnih dirk

Kolo, kot ga poznamo danes, je v svoji zasnovi staro več kot stoletje. Okvir kot najbolj prepoznaven element je že konec 19. stoletja dal kolesu podobo, kakršno ima še danes. Iz obdobja preloma v dvajseto stoletje je prišlo do vrste tehničnih rešitev in izboljšav, s katerimi je kolo izgubilo značaj rekvizita za šport in prosti čas. Pripisali so mu prevozno funkcijo, ki so ga koristili predvsem delavci in uslužbenci. Premožnejši so se namreč že začeli ozirati za motornimi vozili. Razvoj koles se je kasneje še izraziteje razdelil v dve smeri: kolesa za šport in kolesa kot prevozno sredstvo oz. namenjena uporabi v gospodarskih dejavnostih.

V obdobju do prve svetovne vojne so kolesa prodajali posamezni trgovci v večjih mestih in na Slovenskem so si jih lahko privoščili le redki. V naši nekdanji skupni domovini Avstriji je delovalo več proizvajalcev koles. V Gradcu je najkakovostnejša kolesa izdelovala tovarna našega rojaka Janeza Puha. Za najstarejšo tovarno koles na Slovenskem pa velja tovarna podjetnika Franza Negra v Mariboru, ki pa ni dosegla takšne slave kot Puhova. O pravi industrijski proizvodnji koles na Slovenskem govorimo šele po drugi svetovni vojni, ko je v Ljubljani začela delovati tovarna koles Rog in z leti postala največji proizvajalec koles v Jugoslaviji.

Danes so kolesa zelo različna glede na namen uporabe, z razvojem materialov, tehnologije izdelave in tehnike pa so tudi cenejša, zmogljivejša, lažja in uporabnikom prijaznejša.

V brošuri »Razvoj kolesa na slovenskem«, ki je priložena razstavi, si v poglavju »Tekma s časom« lahko preberete, kako so bila kolesa vseskozi povezana s športom, saj začetki kolesarskega športa segajo že v obdobje Draisovih tekalnih strojev, ko so se uporabniki teh predhodnikov koles za zabavo merili med seboj. Kolesarske tekme na daljše razdalje so se uveljavile v obdobju velocipedov konec šestdesetih let 19. stoletja. Preporod pa so cestne dirke doživele s pojavom varnostnih oziroma nizkih koles in pnevmatik konec 19. stoletja. Še danes zlasti etapne dirke predstavljajo priljubljeno obliko kolesarskega športa.

Na kolo tudi ženske, razvoj sodobnih koles

Kolo je kmalu našlo privrženke tudi med ženskami. Že angleški izdelovalec tekalnih strojev Denis Johnson je leta 1819 razvil posebno žensko izvedbo. Poseben omejevalni dejavnik za širšo uveljavitev kolesa med ženskami je predstavljala njihova konstrukcija. Proizvajalci koles so začeli izdelovati posebne izvedbe, namenjene prav ženskam oziroma vožnji v krilu.

V 21. stoletju je šel razvoj koles v dve novi smeri. Ena so posodobljena in uporabniku prijaznejša kolesa z elektronsko podprtim krmiljenjem prestav, nastavitev kolesa ipd. Ta niso bila namenjena širšim množicam in so jih zasenčila kolesa, kjer kolesarju pomaga elektromotor. Električna kolesa danes doživljajo pravi razcvet in niso namenjena zgolj mestni ali turni uporabi, temveč si utirajo pot tudi med ljubitelje gorskega kolesarstva.

Vabljeni k ogledu!

Pri projektu sodelovanja LAS E-nostavno na kolo sodelujeta kot partnerja LAS Srce Slovenije in Občina Kamnik. Sofinancirata ga Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014-2020.

Vabljeni!