Les ni le material. Je tudi zvok, občutek, izkušnja in prostor za nove ideje. Prav povezovanju različnih pogledov je bil namenjen strokovni posvet in soustvarjalna delavnica Les in glasba, ki je v četrtek, 2. 10. 2026, potekala v Muzeju Lesarius v Litiji. Dogodek je v okviru projekta Lesena doba združil udeležence različnih področij, od arhitektov in glasbenikov do podjetnikov, ustvarjalcev in drugih, ki v lesu prepoznavajo potencial za nove zgodbe, produkte in doživetja.
Dogodek je s pozdravom otvorila Petra Kos, direktorica Mizarstva Kos in Centra za zunanjo ureditev, v nadaljevanju pa je idejni vodja projekta Lesena doba in vizionar Jože Kos predstavil svoje dosedanje delo ter sedem stebrov, na katerih temelji razvoj projekta. Eden izmed njih je tudi glasba, ki je bila osrednja tema tokratnega srečanja.
Posebno doživetje je pripravila glasbena pedagoginja in zvočna terapevtka izr. prof. dr. Albinca Pesek, ki je udeležence uvodoma sprostila z zvoki gongov in v nadaljevanju pa nas popeljala skozi zgodovino glasbe ter različne poglede na vpliv glasbe na človeka. Spregovorila je tudi o uporabi zvoka in glasbe v terapevtskih pristopih ter o tem, kako lahko glasba vpliva na naše počutje in zdravje.
Dotaknila se je tudi knjige Sporočilo vode, v kateri je japonski raziskovalec raziskoval kako voda reagira na različne besede, misli in glasbo. V svojih poskusih je zamrzoval vodne kapljice, ki jih je pred tem izpostavljal različnim besedam in glasbi, ter fotografiral nastale ledene kristale. Po njegovih interpretacijah so ob spodbudnih besedah in glasbi nastajali bolj pravilni in simetrični kristali, medtem ko naj bi žaljive besede in agresivna glasba povzročale drugačne, nepravilnejše oblike. Kot je izpostavila Pesek, je človekovo telo v veliki meri sestavljeno iz vode, zato je spodbudila k razmisleku o tem, kakšnim besedam, zvokom in glasbi smo vsakodnevno izpostavljeni ter kako ti vplivajo na naše doživljanje in počutje.
Prisluhnili smo tudi rastlinam. Spoznali smo, da je mogoče s pomočjo posebnih naprav električna nihanja, ki spremljajo aktivnost rastlin, pretvoriti v zvok oziroma glasbo. Na ta način lahko rastline na svojevrsten način »spregovorijo« in nam ponudijo drugačen pogled na svet okoli nas. Različni poskusi nakazujejo, da se rastline na določene vrste zvoka in glasbe odzivajo različno, kar odpira zanimiva vprašanja o njihovem odnosu do okolja ter o novih možnostih zvočnega povezovanja z naravo.
Svet lesa in zvoka je udeležencem približal Vlado Nunčič, mojster izdelave historičnih glasbil in edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Zanj je izdelava glasbil veliko več kot obrt, je prostor raziskovanja, eksperimentiranja in nenehnega iskanja načina, kako iz lesa izvabiti najboljši možni zvok. Z igranjem na monokord je udeležencem predstavil Merkurjev ton. Ob njegovem zvoku smo lahko občutili vibracije v predelu grla, kar je bilo zanimivo neposredno zvočno doživetje. Nunčič je spregovoril o povezavi med zvokom, frekvencami in človekovim doživljanjem ter predstavil svoj pogled na to, kako lahko različne frekvence vplivajo na telo. Pri tem je izpostavil tudi pomen poslušanja in zaznavanja zvokov, ki nas obdajajo.
V svojem razmišljanju je Nunčič odprl tudi širši pogled na zvok in naravo. Opozoril je na naravne ritme, ki jim sledijo rastline, živali in človek, ter na to, kako močno je bilo življenje nekoč uglašeno z ritmom sonca. Danes z umetnim podaljševanjem dneva in sodobnim načinom življenja rušimo naravne ritme in ravnovesje, ki pomembno zaznamujejo naš način življenja.
Posebej je izpostavil pomen tišine, ki v vse bolj hrupnem okolju pogosto postaja prava redkost. Promet, mesta, tehnologija in stalna prisotnost glasbe in drugih zvokov ustvarjajo zvočno kuliso, ki se je pogosto niti ne zavedamo. Prav zato je pomembno, da si znamo zavestno vzeti čas za tišino, poslušanje in stik s samim seboj. Tišina je namreč prostor, v katerem človek ponovno zasliši sebe.
Drugi del dogodka je bil namenjen soustvarjalni delavnici pod vodstvom mag. Margarete Guček Zakošek. Udeleženci so se razdelili v štiri skupine ter skozi ustvarjalen pristop iskali povezave med lesom in glasbo. Nastale so zanimive ideje, od novih pogledov na lesene instrumente in lesene orgle do zamisli o lokalnem produktu, ki bi povezoval les in glasbo. Prav takšni rezultati potrjujejo namen projekta Lesena doba: povezovati različna znanja, izkušnje in ljudi ter skupaj iskati nove možnosti za uporabo lesa.
Dogodek je tako ponudil več kot le strokovne vsebine. Postal je prostor za poslušanje, izmenjavo idej, povezovanje in pogled izven ustaljenih okvirjev.
LES IN ZDRAVJE
bo tema naslednjega strokovnega posveta in delavnice, ki potekal bo v četrtek, 8. oktobra 2026, ob 16. uri v novem Kongresnem centru Term Snovik pri Kamniku. Govorili bomo o vplivu materialov na človeka, pomenu netoksičnosti in vlogi lesa pri ustvarjanju zdravega bivalnega okolja, osrednji del dogodka pa bo ponovno namenjen soustvarjanju in razvoju novih idej.
Vabljeni, da se nam pridružite!
Projekt Lesena doba je sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru pristopa LEADER.