Ogljik je bistven element za vse oblike življenja na Zemlji. Shranjuje se v biosferi, ozračju, oceanih, tleh in zemeljski skorji. Kroženje ogljika ima ključno vlogo pri uravnavanju globalne temperature in podnebja na Zemlji, saj uravnava količino ogljikovega dioksida v ozračju. V boju proti podnebnim spremembam ima kmetijstvo pomembno vlogo pri reševanju izziva sekvestracije (shranjevanja) ogljika.
V finskem projektu Klimatski bojevniki (Ilmastosoturit), ki so ga izvedli ProAgria South Ostrobothnia, Finski inštitut za naravne vire in Univerza uporabnih znanosti Seinäjoki, so raziskovali možnosti vezave ogljika v tleh na 10 pilotnih kmetijah in analizirali ekonomske koristi trajnostnega kmetovanja. V projektu, ki je bil sofinanciran s sredstvi iz Sklada za razvoj podeželja, so testirali učinkovitost različnih praks ogljičnega kmetovanja ter organizirali ozaveščevalne, izobraževalne in promocijske dejavnosti, namenjene kmetom in širši javnosti, s poudarkom na pomembni vlogi kmetijstva pri sekvestraciji ogljika.
Ozaveščenost kmetov o tem, kako učinkovito vezati ogljik v tleh, je zelo pomembna.
Med dihanjem tal se ogljikov dioksid sprošča v ozračje, kar je del naravnega ogljikovega kroga. Vendar pa lahko nekatere kmetijske prakse to sproščanje pospešijo, kar pomeni, da se v atmosfero izloči več ogljika, kot se ga veže v tla. Kmetije, ki so bile vključene v projekt, se nahajajo na območjih nekdanjih morskih tal in vsebujejo visoke ravni kislih sulfatnih tal. Takšna tla imajo večje zaloge ogljika kot običajna obdelovalna tla, zato imajo poseben potencial za shranjevanje ogljika. Če so pogoji v podtalnici anoksični (brez kisika), se ogljik ne more sprostiti v ozračje, zato ima podvodna drenaža pomembno vlogo pri zmanjševanju okoljskih tveganj.
Med učinkovite prakse ogljičnega kmetovanja sodijo kolobarjenje, uporaba dosejanih rastlin in trajnostno upravljanje travnikov.
Cilji projekta so bili preučiti možnosti povečanja shranjevanja ogljika s trajnostnimi kmetijskimi praksami, razviti preproste in ekonomsko upravičene rešitve ter izboljšati znanje kmetov o ogljičnem kmetovanju. Testirali so metode, kot so situacijska paša, raznolike travne silaže na živinorejskih kmetijah, uporaba dosejanih rastlin ter vmesnih posevkov na rastlinskih kmetijah. Rezultati so pokazali, da te prakse učinkovito povečajo shranjeni ogljik v tleh, izboljšajo kroženje hranil, izboljšajo rodovitnost tal in povečajo odpornost tal na podnebne spremembe.
Izobraževanja na kmetijah so bila osredotočena na iskanje ukrepov, ki kmetom na enostaven in stroškovno učinkovit način omogočajo povečanje sekvestracije ogljika na njihovi kmetiji.
Tekom projekta so bili izvedeni številni seminarji, spletni seminarji in ogledi kmetij, ki so pomagali kmetom pri pridobivanju praktičnih znanj o trajnostnem kmetovanju. Projekt je bil namenjen tudi širši javnosti. S pomočjo člankov, podkastov in dokumentarnega filma so povečali ozaveščenost potrošnikov o pomembnosti trajnostnega kmetijstva pri boju proti podnebnim spremembam.
Projekt je pokazal, da kmetijstvo igra pomembno vlogo pri shranjevanju ogljika. Demonstracijski dogodki in izmenjava znanja so se izkazali za zelo učinkovite pri spodbujanju trajnostnih praks med kmeti. Širjenje znanja o ogljičnem kmetovanju ter podpora kmetom pri uvajanju trajnostnih praks se tudi po koncu projekta nadaljuje.
Projekt predstavlja dober primer, kako lahko sodelovanje med znanstveniki, kmeti in širšo javnostjo pripomore k bolj trajnostni prihodnosti kmetijstva in k zmanjšanju vplivov podnebnih sprememb.
Vir: ENRD