Ambasadorji lokalnega razvoja

17. marec 2022 – Socialni kapital predstavlja izjemno bogastvo vsake lokalne skupnosti. To so, enostavno povedano, ljudje, ki skupaj živijo in skupaj delujejo. »Socialni kapital je nekakšno nevidno vezivo, ki povezuje skupnost v samih osnovah družbenega življenja. Gre za medsebojne odnose, kako ljudje drug drugega podpiramo, si med seboj zaupamo in gradimo solidarnost. Rezultat takšnega družbenega delovanja je skladen ali pa neskladen družbeni razvoj, ki nas, geografe, vedno znova pritegne v raziskovanje,« pove uvodoma magistra geografije Jasna Sitar, ki si je za raziskovalni poligon v okviru zaključnega magistrskega dela izbrala območje Upravne enote Litija, v katerem živi in deluje tudi sama.

Socialni kapital je zelo pomemben element razvoja družbe in prostora, obenem pa zaradi svoje neoprijemljivosti eden težje merljivih dejavnikov. »Ugotavljam, da je socialni kapital v litijski skupnosti razvit, kažejo pa se seveda določene možnosti za izboljšanje, zlasti z vidika medsebojnega mreženja in oblikovanja povezovalne organizacije,« pojasni mlada raziskovalka. Jasna Sitar je v letu 2021 zaključila študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ob mentorstvu prof. dr. Irme Potočnik Slavič, ki svoje študente rada usmerja v čim bolj konkretne in v lokalnih okoljih uporabne vsebine.

Jasna Sitar pod drobnogled vzela kar 201 neprofitnih društev, ki so registrirana na območju Upravne enote Litija. Največ društev ima sedež v Litiji in njeni okolici. Gre za razmeroma velika društva, saj ima skoraj polovica od 50 do 200 članov, od katerih je v povprečju več kot 20 bolj aktivnih. Raziskava je pokazala, da so zdravstveno-humanitarne organizacije najbolj dovzetne za sodelovanje in povezovanje. Te organizacije izvedejo največje število dogodkov v partnerstvu in imajo največ partnerjev. Zdravstveno humanitarnim organizacijam sledijo generacijska in gasilska združenja. Večina društev posveča veliko pozornost tudi medsebojnemu druženju članov, saj je 43 % predstavnikov društev odgovorilo, da večkrat letno organizirajo dogodke z druženjem, kar 14 % pa se jih dobiva skoraj vsak teden.

Iz analize javno dostopnih podatkov je raziskovalka ugotovila, da društva finančne vire za izvedbo različnih projektov pridobijo iz članarin, sponzorstev, donacij in preko razpisov, zlasti tistih, ki jih vsako leto razpiše občina. Gre za razpis za šport in kulturo, za mlade, za socialno varstvo in dejavnosti društev na področju kmetijstva. Med društvi, ki se prijavljajo na občinske razpise, je največ tistih, ki povezujejo podeželske žene in dekleta (100 %), društev tipa generacijskih združenj (67 %) in kulturno-umetniških društev (58 %). Največ društev, ki črpajo finančna sredstva tudi iz drugih virov, je iz zdravstveno-humanitarne in turistično-etnografske sfere, le 10 pa jih je doslej sodelovalo v projektih, ki so podprta z evropskimi sredstvi za razvoj podeželja preko LAS Srce Slovenije.

Na razvit socialni kapital v litijski upravni enoti nakazuje podatek, da ima veliko število društev (kar 201) dolgo društveno tradicijo. Povprečje njihovega delovanja je 28,5 let. Znotraj socialne mreže organizacij je desetina društev, približno 20, medsebojno zelo dobro povezana. Ta se kot vozliščne organizacije aktivno vključujejo v socialno mrežo in organizirajo največ dogodkov. Konkretni učinki v prostoru, ki se kažejo kot posledica razvitega organizacijskega socialnega kapitala, so dogodki in projekti.

Kljub temu, da ima 82 % društev aktiven profil na socialnem omrežju Facebook, ga večina uporablja bolj za promocijo kot komunikacijo. Deležniki, ki so v raziskavi zastopali mnenja organizacij, so bili skupnega mnenja, da so virtualna omrežja pomemben vidik ohranjanja stikov, vendar je bistvo društev druženje v fizičnem okolju. Izkazalo se je tudi, da aktivnejša društva organizirajo več dogodkov in se bolj povezujejo v projektna partnerstva, kar nas v LAS ne preseneča. Prav tovrstne aktivnosti so ključne za razvoj organizacij in lokalnega okolja. Visoka vrednota je tudi medsebojno zaupanje, saj je za društva značilno, da njihova dolgoročna partnerstva temeljijo izključno na zaupanju.

Izvlečki raziskave kažejo še na to, da bi bilo potrebno za še večjo povezanost socialne mreže v Litiji ustvariti nove povezave, ki bi povečale gostoto mreže in njeno prehodnost. »To bi lahko dosegli z novimi lokalnimi projekti, usmerjenimi v nove povezave in nove priložnosti za lokalni razvoj. K razvoju lokalnega območja bi zagotovo prispevala tudi profesionalizacija nevladnega sektorja,« meni naša sogovornica. V društvih ni prav veliko ljudi profesionalno zaposlenih. Zaposlene imajo le tri različna društva tipa generacijskih združenj ter po dve društvi v turistično-etnografski in zdravstveno-humanitarni sferi. Velja poudariti, da ta delovna mesta niso stalna in so vezana na projekte.

Zelo pomembna za lokalni razvoj so tudi društva, ki nastopajo kot vozliščne organizacije v socialni mreži UE Litija, in imajo običajno zaposleno vsaj eno osebo, ki poskrbi za zahtevnejšo administracijo in vodenje obsežnejših projektov. Kaže, da so prav te organizacije nosilci razvoja in največ prispevajo k akumulaciji socialnega kapitala na preučevanem območju. Pomembno vlogo v socialnih mrežah imajo tudi premostitvene organizacije, saj zagotavljajo pretok informacij in imajo možnost vpliva na ostale organizacije. Izračun mere središčnosti glede na dostopnost je pokazala, da v socialni mreži organizacij na območju Upravne enote Litija tovrstne organizacije ni, saj nobena izmed organizacij ne izstopa. Dobro bi bilo, da bi takšna organizacija obstajala, saj ima pomembno vlogo kot moderator, ki organizacije na območju med seboj povezuje, koordinira medsebojne stike in jih usmerja v skladu s skupnimi cilji in vizijo razvoja območja.

Na podlagi posebne metodologije je Sitarjeva ugotovila, da je socialno omrežje na Litijskem glede na vezi in vozlišča veliko, hkrati pa zelo razvejano. Posledica tovrstne strukture je nizka gostota povezav in lokacijsko povezovanje v posameznih skupinah, zlasti z vidika strokovnega mreženja in interesnega povezovanja. V širšo socialno mrežo se na območju vključuje približno 20 društev, ostala društva so slabše povezana, v večini z eno ali dvema drugima organizacijama. Prehodnost mreže je zelo nizka.  Vse to vpliva na manjše tvorjenje pobud »od spodaj navzgor«, ki so pomembne za uresničevanje skupnega lokalnega razvoja, tudi preko programa CLLD/LEADER, sploh zato, ker tovrstni programi pogosto predvidevajo oblike združevanja, za katere je potreben visok socialni kapital.

»Cilj vsake lokalne skupnosti bi morala biti gradnja povezane skupnosti, v kateri se vsi dobro počutimo in kjer je prostor za delovanje različnih organizacij, predvsem društev, kjer se združujejo posamezniki s podobnimi interesi. Verjamem, da lahko naredimo tudi v litijski lokalni skupnosti še korak naprej na tem področju in zgradimo še boljši socialni kapital za naslednjo generacijo,« zaključi mlada raziskovalka Jasna Sitar.

Povzetek magistrskega dela Organizacijski učinki socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija

Mija Bokal, LAS Srce Slovenije, marec 2022