Ambasadorji lokalnega razvoja

27. marec 2020 – Branko Bizjan poznamo kot vsestransko ustvarjalko, veliko zagovornico rokodelstva, poznavalko kulturne dediščine, aktivno članico različnih društev, pobudnico razvojnih idej in tudi kot avtorico številnih člankov in dveh knjig. Kot oseba širokih zanimanj se že vrsto let udejstvuje v lokalnem razvoju občine Moravče pa tudi v različnih medobčinskih projektih, med katere spada tudi delovanje v Lokalni akcijski skupini LAS Srce SlovenijeBranka Bizjan je opravljala svoje delo v organih za notranje zadeve v Ljubljani, kjer so jo imeli sodelavci zelo radi in kjer se je odlično znašla. Po upokojitvi se je vrnila v svoj rojstni kraj Dešen, v takrat na novo nastalo občino Moravče. Zavedala se je, da s svojim znanjem in delom lahko obogati svojo lokalno skupnost. To je bil čas ustanavljanja novih občin in dela v njihovih organih. Ker je bila Krajevna skupnost Velika vas – Dešen prevelika, je bila prav Branka Bizjan pobudnica, da se krajevna skupnost razdeli na dve manjši. Pripravila je predlog, ki ga je podprl občinski svet in tako je kar tri mandate predsedovala Krajevni skupnosti Dešen. Skupaj s sokrajani in Občino Moravče so začeli z rekonstrukcijami in asfaltiranjem krajevnih cest, ki so bili najbolj pereč problem v tistem času.

Iz krajevne skupnosti v občinski svet

Ker je dobro poznala potrebe svojega kraja in občine, se je kmalu odločila, da kandidira na lokalnih volitvah. Tako je bila izvoljena še v občinski svet, kjer je zagovarjala razvoj vseh krajev v občini. Kot predsednica Odbora za turizem se je začela srečevati z razvojnimi projekti. Prvi in najobsežnejši med temi projekti je bil Celostni razvoj podeželja in vasi oz. krajše CRPOV. Projekt je omogočil natančen popis vseh naravnih, kulturnihe in drugih posebnosti krajev, predlagani so bili načini razvoja le-teh v prihodnosti, kar je bila odlična osnova tudi za vse nadaljnje delo.

Zasnovala največje rokodelsko društvo v Sloveniji

Branka Bizjan je, kot pravi, rokodelka po poklicu. S podporo prijateljice Leonide Goropevšek sta v Moravčah leta 1996 povezali manjšo skupino ljudi in povabili rokodelce, da se jima pridružijo in pokažejo svoje znanje. Skupaj so se dogovorili, da se bodo redno srečevali in delili svoje znanje vsem zainteresiranim v občini. Kmalu je neformalna skupina prerastla v Društvo rokodelcev Moravške doline, v katerega so se vključevali posamezniki, ki so bili zainteresirani za rokodelsko znanje in prenos le-tega na sovrstnike in mlajšo generacijo. Bizjanova je kar 20 let vodila društvo, ki ima danes skoraj 100 članov in je največje tovrstno društvo v Sloveniji.

 

 

Več kot 300 društvenih izdelkov s potrjeno kakovostjo

V Društvu so za uspešno delo prejeli številna priznanja. S certifikatom kakovosti Rokodelstvo Art&Craft Slovenija se ponaša več kot 300 izdelkov društvenih članov. Od teh jim ima samo Branka več kot 150. Ponosna je, da je društvo vpisano tudi v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Zaenkrat za izdelovanje rož iz krep papirja, pripravljajo pa se vpisi še za nekatera druga področja rokodelskih dejavnosti. Rokodelci svoje izdelke in način njihove izdelave predstavljajo v Sloveniji in tujini na najrazličnejših dogodkih, kjer je za njih vedno veliko zanimanja. Posebej ponosna je, da so se leta 2005 skupaj z drugimi društvi iz Moravč, predstavili v Evropskem parlamentu. Skupaj z drugimi somišljeniki vedno znova poudarja, da predstavlja kulturna dediščina rokodelstva našo nacionalno identiteto. Dati bi ji morali primerno težo, ki bi se odražala v aktualni zakonodaji in konkretnih ukrepih, s katerimi bi država podpirala ohranjanje in razvoj rokodelstva.

 

 

 

 

 

V LAS-u sprva zaradi razvoja projektnih idej

Naša sogovornica se zelo rada odzove na različna povabila, kjer lahko soustvarja in vpliva na življenje v skupnosti. Uspešnost njenega delovanja je prepoznana v širši javnosti, zato sodeluje z Razvojnim centrom Srca Slovenije (prvotno Centrom za razvoj Litija) že od leta 2000. V LAS Srce Slovenije je bila povabljena, da bi kot predstavnica nevladnih organizacij iz občine Moravče pomagala pri pripravi in prepoznavanju projektnih idej. Tega dela se je lotila, tako kot vseh drugih projektov, z vso zavzetostjo. Delovanje LAS Srce Slovenije ocenjuje kot uspešno, težavo pa vidi v počasnem delu organov odločanja na državni ravni. Redno se udeležuje sestankov, sej, prepoznava potenciale, ki imajo možnost razvoja, se udeležuje dogodkov in strokovnih ekskurzij.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prav na ogledih dobrih praks v Sloveniji in drugje po tujini dobiva različne ideje, ki bi jih lahko uresničili v občini Moravče pa tudi v sosednjih občinah na območju LAS Srce Slovenije. Ena tovrstnih idej je Geopark Srca Slovenije, v katerega bi lahko povezali naravne in geološko zanimive točke po vzoru Geoparka Karavanke. Meni, da so naravne danosti občine Moravče in bližina Ljubljane kot nalašč za razvoj turizma in čistih visokotehnoloških in socialnovarstvenih dejavnosti.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

S svojim delom premaguje bolezen

Čeprav je upokojenka in bolnica s kronično astmo, vso svojo energijo vsakodnevno usmerja v družbeno koristno delo. Kot sama pravi, s svojim delom premaguje bolezen. Zelo aktivna je tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije v Komisiji za tehnično kulturo in rokodelstvo, kjer pripravljajo s kolegi rokodelci najrazličnejše rokodelske delavnice.

Branka Bizjan neguje bogato rokodelsko znanje pletenja, kvačkanja, vezenja, izdelovanja rož iz krep papirja, slikanja na svilo in steklo, pletenja košar in peharjev, izdelovanja nakita, recikliranja različnih materialov in izdelovanja voščilnic v najrazličnejših tehnikah. Je ena redkih pletilj, ki zna splesti bele dokolenčne nogavice, ki so del moravške noše. Upravičeno je ponosna, da je kot mentorica svoje delo uspešno predala številnim mladim in drugim, ki bodo njeno rokodelsko znanje delili naprej. Rokodelsko znanje je povzela in zapisala v knjigah “Rokodelci in umetniki” in “Rokodelski zakladi Moravške doline”. Branka Bizjan se rada druži z ljudmi. O dogodkih in ljudeh, ki jih je spoznala na svoji ustvarjalni življenjski poti, je napisala več sto različnih člankov za lokalne in nacionalne časopise, sodelovala je tudi v številnih radijskih in televizijskih oddajah.

 

 

 

 

Ustvarja ter uživa na vrtu in v naravi

Ponosna je na svojo družino pa tudi na ožjo in širšo slovensko »rokodelsko družino«. Prepričana je, da si le povezani z delom, ljubeznijo in znanjem, ki ga nesebično delimo, lahko zagotavljamo boljši jutri za vse. Doda še, da delo z rokami krepi naše možgane in preprečuje številne bolezni.

Poleg tega, da ustvarja, zelo uživa na svojem vrtu in v pohodih v naravo. Skoraj vsak dan jo lahko srečamo v moravških hribih, kjer si nabira novih moči in idej za nov dan. Zelo rada ima Slovenijo, ki jo še iz svojih službenih časov pozna skoraj do potankosti in kjer se skoraj ne more izgubiti.

Mija Bokal, marec 2020