Sončni zahod na reki Savi, ritmi trubačev, okus pršuta, ajvarja in malin, lončarska vasica, kraljeva vinska klet in srečanje s princem in princeso – to je le nekaj poudarkov z našega popotovanja po srbski Šumadiji.
Z našimi člani, udeleženci strokovne ekskurzije, smo se tokrat prvič odpravili na večdnevno ekskurzijo. Od 15. do 18. oktobra 2025 smo skupaj odkrivali dobre prakse na področju podeželskega razvoja naših srbskih kolegov iz LAS Čačak–Gornji Milanovac, LAS Dragačevo–Jelica–Zahodna Morava in LAS Tara–Drina. Ekskurzija je udeležencem ponudila priložnost, da se med seboj še bolj povežejo in odkrivajo avtentična lokalna doživetja.
Prvi dan smo se že zjutraj odpravili iz Slovenije proti Srbiji. Pozno popoldan smo prispeli v Beograd, kjer smo imeli kosilo ob Savi. Presenetilo nas je, da so lahko tudi rečne ribe tako okusno pripravljene. Zaradi pozne ure smo si Beograd ogledali kar iz avtobusa. Lokalni turistični vodnik Vojko Mihelič nas je po mestu vodil tako doživeto, da bi z veseljem tukaj ostali še kakšno uro dlje. A nas je žal čakala še vožnja do Guče, kjer smo prenočevali na Turistični kmetiji Zlatibor. Ob večerji smo se prvič spoznali z odličnimi okusi srbske podeželske kuhinje.
Drugi dan smo krenili proti Užicam in Zlatiboru in se na poti do tja ustavili še na več točkah na podeželju. V Arilju smo obiskali družinsko podjetje BMD, ki se ukvarja z gojenjem in predelavo gob, ter podjetje Drenovac, kjer predelujejo sadje s postopkom liofilizacije. Obiskali smo tudi lončarsko vasico Zlakusa, v kateri izdelujejo značilno srbsko lončevino. Sledila je vožnja do Užic, kjer smo se srečali s predstavniki lokalnih razvojnih organizacij ter spoznali njihove projekte, preko katerih spodbujajo aktivnost prebivalcev. Na Zlatiboru smo si ogledali Pršutarno Aćim, v kateri so nam pripravili tudi degustacijo hišnih mesnih izdelkov. Dan smo zaključili s prostim časom v slikovitem Zlatiboru. Zlatibor je veljal včasih za mirno gorsko destinacijo z gozdovi, travniki, planinskimi kočami in potmi. Ljudje so hodili tja zaradi svežega zraka, zdravilnega podnebja in miru. V zadnjih desetletjih pa so zgradili številne hotele, apartmaje ter turistično infrastrukturo. Zlatibor je s temi nepremišljenimi posegi izgubil del svoje “stare duše”, torej tisti miren, avtentičen značaj, ki ga je imel nekoč.
Tretji dan smo posvetili Guči in Čačku. Ogledali smo si cerkev sv. Arhangela Gavrila in muzej Dragačevski sabor trubača v Guči. Tudi v Čačku smo obiskali pravoslavno cerkev in narodni muzej. Spoznali smo, da so Srbi izjemno ponosni na svojo zgodovino in tradicijo, ter so zelo domoljubni. Sledil je obisk lokalne trgovine z domačimi izdelki Moravski market, s katero upravlja LAS Čačak-Gornji Milanovac. V Ježevici smo se srečali s kmečki ženami iz združenja kmetic Evgenija – Ježevica, ki so za nas pripravile odlično pogostitev z značilinimi lokalnimi jedmi in nas presenetile z veliko srčnostjo in zavzetostjo za ohranjanje svoje tradicije. Spoznali smo tudi lokalno čebelarko in gospoda, ki se ukvarja z vzrejo avtohtone pasme prašičev moravka. Dan smo sklenili v Guči z etno večerjo in nepozabnim koncertom trubašev.
Zadnji dan smo se na poti proti domu ustavili v Oplencu, kjer smo obiskali eno najpomembnejših znamenitosti srbske kulture in zgodovine – mavzolej kraljeve družine Karađorđević. Na tem mestu smo se srečali tudi s princem in princeso Mihajlom in Ljubico Karađorđević. Ob koncu smo obiskali še kraljevo vinsko klet z degustacijo vin in kosilom, ki nam ga je pripravil naš gostitelj Milorad (Miško) Domanović s svojo soprogo Jasminko. V večernih urah smo se vrnili v Slovenijo, polni novih idej, navdiha in pozitivnih vtisov, prepričani, da bo takšna izkušnja obogatila tudi naše strokovno delo in sodelovanje s partnerji.
Hvala našima glavnima gostiteljema Miloradu Domanoviću in Dušanu R. Ivanoviću, ki sta poskrbela za odličen program in nam omogočila pristno izkušnjo doživetja Srbije. Hvala tudi vsem drugim, ki ste nas z odprtimi rokami sprejeli v Srbiji. Hvala vsem udeležencem ekskurzije, s katerimi smo se zares lepo povezali.
Mitja, Tina in Mija, sodelavci LAS Srce Slovenije

Že prvi večer smo v Beogradu doživeli čudovit sončni zahod.

V podjetju BMD v vasi Arlije pridelujejo suhe gozdne gobe, tudi za izvoz.

V vasi Zlakusa ljudje že generacije izdelujejo lončene lonce, vrče, posode in sklede, pogosto z značilnimi okraski in vzorci.

V podjetju Drenovac so s pomočjo EU sredstev posodobili proizvodnjo liofiliziranih malin in drugega sadja, značilnega za območje Arlija.

Srečanje s predstavniki RRA Zlatibor, LAS Tara-Drina in Nacionalnega združenja lastnikov gozdov DENDROSRBIJA v poslovnih prostorih ženskih podjetnic v Užicah.

V Pršutarni Aćim na Zlatiboru so nam razkazali prostore, v katerih zorijo pršut.

Degustacija hišnih mesnin Pršutarne Aćim na Zlatiboru.

Skupno fotografiranje pri spomeniku trubašu v Guči.

Srečanje s parohom v cerkvi sv. Arhangela Gavrila v Guči.

Spoznavanje lokalne zgodovine v Guči z domačinom in našim gostiteljem Dušanom R. Ivanovićem, ki je v Srbijo pripeljal že številne slovenske skupine.

Pravoslavna cerkev v Čačku.

Obisk Narodnega muzeja Čačak in vpogled v zgodovino Moravičkega regiona.

Marmelade, vložnine, likerji in drugi značilni lokalni izdelki Združenja kmetic Evgenija – Ježevica.

Predstavitev delovanja Združenja kmetic Evgenija – Ježevica, gojenja in predelave mesa srbske avtohtone pasme prašičev “moravka” in lokalnega čebelarstva.

Na etno večerji so se nam pridružili tudi gostje, med drugimi tudi Svetlana Jevremović, predstavnica Združenja kmečkih žena Dragačeva in podpredsenica Združenja kmečkih žena Srbije, Goran Bojovič, podpredsednik LAS Dragačevo-Jelica-Zapadna Morava in rejec avtohtone vrste svinj moravka, ter prof. dr. Zoran Bročić, redni profesor na Kmetijski fakulteti v Beogradu.

Naši gostitelji – turistična kmetija v Guči.

Obisk kraljeve vinske kleti v Oplencu.

Zahvala Mišku in Jasminki Domanović za domačo malico, ki sta nam jo pripravila ob zaključku našega druženja v Srbiji.











