Spet je leto na okoli in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ministrstvu so naredili izbor za natečaj dobrih praks podeželja Rural Inspiration Awards (RIA) 2022. Tokrat natečaj poteka pod sloganom »Prihodnost so mladi«, ki sta ga navdihnila leto 2022 kot evropsko leto mladih, dolgoročna vizija za podeželje in pakt za podeželje, ki ga je razvila Evropska komisija. RIA 2022 želi promovirati pomen evropske mladine za gradnjo boljše prihodnosti – bolj zelene, odporne, bolj socialno vključujoče, inovativne in digitalne. Z natečajem želijo prepoznati najboljše prakse in projekte, ki prispevajo k razvoju in ohranjanju našega podeželja ter spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki naslavljajo sodobne izzive v kmetijstvu, gozdarstvu in razvoju podeželja. Vsi izbrani projekti so podprti s sredstvi skupne kmetijske politike.
Natečaj, četrti po vrsti, organizira Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko mrežo za razvoj podeželja (ENRD) in nacionalnimi mrežami za podeželje.
Razpisane kategorije natečaja so Zelena prihodnost – projekti, ki naslavljajo podnebne spremembe (blažitev ali prilagajanje), trajnostni razvoj in zeleni prehod (izboljšanje okolja), Digitalna prihodnost – projekti s trajnostnim pristopom, ki uspešno uporabljajo koristi digitalizacije v kmetijstvu in podeželskih skupnostih, na primer izboljšujejo digitalno in širokopasovno infrastrukturo, zagotavljajo digitalne storitve, uvajajo novo tehnologijo ali izboljšujejo digitalne veščine ali znanja, Odporna prihodnost – projekti, ki prispevajo h krepitvi gospodarske odpornosti podeželske Evrope predvsem za podeželske skupnosti in podjetja in Socialno vključujoča in inovativna prihodnost – projekti, ki so namenjeni vključevanju podeželske družbe in podpirajo podeželsko podjetništvo. Žirija bo tako kot prejšnja leta imenovala zmagovalca za vsako od štirih tematskih kategorij. Nagrajen pa bo tudi projekt, izglasovan s stani ljudstva (Popular Vote). Podelitev nagrad bo potekala v Bruslju v začetku oktobra 2022.
Organitzatorji želijo s tekmovanjem povečati prepoznavnost kmetijstva in razvoja podeželja, predstaviti inovativne rešitve, ki vplivajo na podeželske skupnosti, prepoznati projekte, ki vključujejo mlade na podeželju ter spodbujati izmenjavo znanja in mreženje med podeželskimi deležniki s predstavitvijo primerov najboljše prakse.
Slovenski finalisti letošnjega natečaja po razpisanih kategorijah so:
- Zelena prihodnost (Green Futures)
Projekt Povečanje produktivnosti kmetijske pridelave z učinkovito in trajnostno rabo vode (PRO-PRIDELAVA), ki ga vodi Univerza v Ljubljani, prispeva k trajnostni rabi vode in pametnemu načinu namakanja ter s tem k blažitvi podnebnih sprememb in vplivu na količino in kakovost rastlinske pridelave. S pomočjo projekta se je v prakso vpeljal Sistem za Podporo Odločanju o Namakanju (SPON). Kmetje se na podlagi nasveta sistema SPON odločajo o času ter o količini dodane vode. Projekt je pomemben, ker je v Sloveniji zelo nizka raven kmetijske pridelave z visoko dodano vrednostjo (zelenjava, jagodičevje), kar je med drugim tudi posledica slabega znanja o rabi vode.
Projekt Lesni feniks, ki ga vodi Zadruga Lokatur iz Škofje Loke, in je sofinanciran v okviru ukrepa LEADER, je inovativen že po svojih rezultatih, saj je bila urbana oprema izdelana iz odsluženega lesa. Oprema je bila postavljena v lokalnem okolju in sama po sebi opozarja prebivalce na princip krožnega gospodarstva in omogoča izkustveno privzemanje koncepta ponovne uporabe lesa. Razvit je bil nov pristop k razvoju izobraževalnega procesa, saj so se v projektu k za doseganje končnega rezultata povezali gospodarstvo, lokalna skupnost in izobraževalna ustanova.
Novogradnja hleva za krave molznice (High Welfare Floor) v katerega je investiral mladi kmet prevzemnik Simon Čretnik, je primer dobre prakse, saj takšnega hleva ni ne v Sloveniji niti na svetu. High Welfare Floor (HWF) so inovativna tla za hleve na prosto rejo. Kravam molznicam nudijo suh in udoben prostor za bivanje, ki jim hkrati omogoča naravno obnašanje.
- Digitalna prihodnost (Digital Futures)
Inovacijsko partnerstvo za integriteto ekoloških preskrbovalnih verig s hrano EIP – EKOPAKT, ki ga vodi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, naslavlja izzive, s katerimi se srečujejo rejci govejega ekološkega mesa in celotna veriga preskrbe z ekološkim govejim mesom. V Sloveniji namreč nimamo zgrajenega učinkovitega sistema sledljivosti in trženja ekološkega govejega mesa. Veliko mesa vzrejenega na ekološki način, nadaljuje pot po preskrbovalni verigi kot konvencionalno meso. S projektom pa naj bi se vzpostavil sodobni digitalni sistem sledljivosti ekološkega govejega mesa, ki bo zagotavljal večjo transparentnost celotne preskrbovalne verige od hleva do vilice.
- Odporna prihodnost (Resilient Futures)
S projektom Inovativna zadruga – povezovanje kmetov (V SLOGI JE MOČ), ki ga vodi Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj, so ustanovili skupino proizvajalcev krompirja in skupino proizvajalcev zelenjave in sadja v okviru zadruge. S projektom jim je uspelo združiti preko 1.700 kmetov. Kmetje sodelujejo med seboj, saj skupaj zagotovijo zadostno količino pridelka, ki ga potrebujejo večji trgovci. So še edina zadruga v Sloveniji, ki odkupuje mleko, živino, les, zelenjavo, krompir in sadje, ter opravlja trgovinsko dejavnost, prodaje vse za kmeta, na enem mestu.
V projektu Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji, ki ga vodi Biotehniška fakulteta iz Ljubljane, gre za povezovanje raziskovalcev, svetovalcev in pridelovalcev pri uvajanju nove klubske sorte jabolk, odporne na jablanov škrlup. Na pobudo pridelovalcev podrobneje raziskujejo tehnologijo pridelave sorte ‘Bonita’ v okviru projekta EIP, ki se v letu 2022 zaključuje. V zadnjem letu so tudi resno pristopili k novemu načinu trženja, v enotni embalaži, točno določene kakovosti plodov in na razpolago v optimalnem času za uživanje.
- Socialno vključujoča prihodnost (Socially Inclusive Futures):
Projekt Xena – Nova učna okolja v mestu in na podeželju, vodi Zasebni vrtec Viljem Julijan iz Šentjurja pri Celju. Na območju LAS so zaznali potrebo po vzpostavitvi dodatne infrastrukture na področju vzgoje in izobraževanja (en oddelek v vrtcu) ter prostočasnih in drugih aktivnosti, hkrati pa so ugotovili, da bi bilo treba doseči večjo vključitev ranljivih skupin (otroci, mladi in starejši) na področju samooskrbe, varovanja okolja in ohranjanja narave na območju LAS »Od Pohorja do Bohorja«. Glavni rezultat projekta so štirje programi izkustvenega učenja in štiri nova učna okolja v mestu in na podeželju. Hkrati se je z operacijo prispevalo k učinkoviti rabi virov in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, saj so z vzpostavljenim življenjskim ciklom hrane v operaciji spodbudili nizkoogljično skupnost in skupnost brez odpadkov, ki je temelj krožnega gospodarstva.
Na Goričkem, ki je eno najbolj odmaknjenih ruralnih območij v Sloveniji, je v okviru LEADER projekta LAS Goričko 2020 nastala uspešna zgodba medgeneracijskega sodelovanja Štorklja, ki je umeščen na območju Eko socialne kmetije Korenika, mladim in starejšim omogoča inovativno zgodbo socialnega vključevanja ter krepi potencial, ki ga mladim nudi podeželje. Mladim omogoča pridobitev tradicionalnih veščin, starejšim možnost za druženje ter pridobitev digitalnih kompetenc, nenazadnje pa predstavlja vstopno točko za zaposlitev ali podjetništvo na podeželju. Ključna dodana vrednost projekta je vzpostavitev in zagotavljanje trajnosti medgeneracijskega sodelovanja na podlagi inovativnega partnerstva.