Delimo dobre prakse: Model uvedbe ekološko pridelane hrane v šolah na Azurni obali

23.
Maj

23. maj 2022 – Tokratna tuja dobra praksa prihaja iz programa evropskega teritorialnega sodelovanja URBACT, katerega poslanstvo je spodbujati in podpirati trajnostni in celoviti urbani razvoj. V francoskem mestu Mouans Sartoux, na Azurni obali, so že pred 20 leti začeli zaznavati pomanjkanje kakovostne lokalno pridelane hrane, in začeli odločneje voditi politiko, ki povezuje skrb za hrano, zdravje in okolje. Zadali so si ambiciozen cilj zagotoviti 100-odstotno ekološko pridelano hrano za vse njihove osnovne šole v mestu, to je 1.000 obrokov dnevno, ne da bi se zaradi tega cena obroka zvišala. Hrana naj bi bila ne samo ekološko pridelana, ampak tudi sveža, sezonska, uravnotežena, lokalna, pripravljena v lastnih šolskih kuhinjah iz nepredelanih lokalnih sestavin.

Pri iskanju rezerv v obstoječem sistemu so se kot zelo učinkoviti izkazali majhni koraki, s katerimi so se zavezali k zmanjšanju količine hrane, ki konča v smetnjakih. Eden od njih je ločevanje ostankov hrane po posameznih kategorijah, torej predjedi, glavne jedi in sladice. Tako so ugotovili, kje so največji presežki in katere hrane lahko pripravijo manj. Da bi zmanjšali količino odpadne hrane, so za vse obroke uvedli tudi dve različni velikosti porcije. Otroci imajo tako možnost, da sami ocenijo, kako lačni so in koliko česa bodo pojedli. Z zmanjšanjem ostankov hrane so ceno obroka znižali za 20 centov; namesto 150 g, kolikor znaša nacionalno povprečje, zavržejo samo 30 g hrane na obrok.

Otroci v Mouans Sartouxju uživajo samo ekološko pridelano hrano in so aktivno vključeni v pripravo obrokov (foto: http://mead-mouans-sartoux.fr).

Pri nabavi lokalne ekološko pridelane hrane so naleteli na težave, saj je bilo ponudbe premalo ali pa lokalni ponudniki niso bili konkurenčni. Zato so prilagodili pravila javnega naročanja tako, da se o izbiri ponudnikov odloča po naslednjem vrstnem redu kriterijev: kakovost, vpliv na okolje in cena. Cena je tako šele na tretjem mestu, pomembnejša je kakovost hrane in vpliv pridelovalca in pridelka na okolje. Ponudniki morajo namreč ob oddaji ponudbe izpolniti vprašalnik, s katerim ocenijo svoj vpliv na okolje.

Kljub tem ukrepom lokalni pridelovalci hrane niso zmogli zadostiti potrebam, zato je mesto kupilo zemljišče in na njem uredilo svojo kmetijo, kjer ekološko pridelujejo zelenjavo za potrebe šolskih kuhinj. Leta 2016 so ekološko pridelali 24 ton zelenjave in tako 85-odstotno zadostili potrebam svojih šol.

Projekt ne bi bil uspešen brez vsakodnevnega sodelovanja ekip, ki delajo v kuhinji. Vsi delajo za isti cilj: kakovostni, okusni, zdravi, sezonski in ekološki obroki (foto: http://mead-mouans-sartoux.fr).

Poleg praktičnega reševanja pomanjkanja ponudbe lokalne ekološke hrane in skrajševanja prehranske verige z vzpostavitvijo lastne kmetije, se je Mouans Sartoux zagotavljanja dostopa do lokalno pridelane hrane lotil še z dodatnimi ukrepi. Z lokalnim prostorskim načrtom so zavarovali kar 112 hektarjev kmetijskih zemljišč in jih tako obvarovali pred pozidavo ter preprečili nenadzorovano širjenje mesta v podeželsko zaledje. Obseg zemljišč, namenjenih kmetijstvu, se je s tem povečal za trikrat.

Učinki prehranske politike, ki jo vodi Mouans Sartoux, so vsestranski: občutno zmanjšanje vplivov na okolje zaradi krajšanja poti, manj pesticidov in večja biotska raznovrstnost zaradi ekološke pridelave, boljše prehranske navade in zdravje prebivalcev zaradi mehkih ukrepov, kot so izobraževanje v šolah in ozaveščanje staršev. Mesto pa oskrbo s kakovostno lokalno hrano širi tudi na svoje druge službe – v eni od osnovnih šol vsak dan obedujejo tudi občinski uslužbenci.

To in še mnoge druge dobre prakse, ki bi jih lahko deloma prenesli tudi v urbana središča na območju LAS Srce Slovenije, najdete v katalogu URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj iz leta 2017.