21. februar 2022 – Odpadna jedilna olja, ki jih ponavadi pridelamo s cvrtjem oziroma pečenjem hrane, so zelo specifična. Prevreto olje ni biološko razgradljivo, zato ga je potrebno zbirati in odlagati ločeno.
Večino olja uporabniki še vedno po uporabi zlijejo v odtok, straniščno školjko, ga zlijejo v naravo (travo, kompost) ali pa ga celo odvržejo v koš za smeti, kar povzroči resne težave naravnemu okolju, odtočnim cevem in čistilnim napravam.
Uredba o odpadnih oljih narekuje, da se odpadna olja ne sme zlivati v tla, v površinske in podzemne vode, niti v kanalizacijo. Edini pravi način je zbiranje odpadnega olja in oddaja le tega v zbirnem centru ali na nekaterih ekoloških otokih, kjer se ločeno zbira in začasno hrani posamezne vrste odpadkov, med drugim tudi odpadno jedilno olje.
Po zaslugi Publikus d.o.o. in projekta Delamo na (b)olje! je Občina Kamnik odslej bogatejša za 10 zbirnih posod za odpadno jedilno olje. Gospodinjstva so prejela tudi navodila za uporabo in dobila manjše posode za zbiranje odpadnega jedilnega olja. V okviru projekta so tako vzpostavili dolgoročno sistematično zbiranje odpadnega jedilnega olja, ki ga bodo gospodinjstva aktivno zbirala in ga odnašala v zbirne posode na ekoloških otokih. S projektnimi aktivnostmi se poleg pravilnega odlaganja odpadnega jedilnega olja krepi tudi zavest o pomenu varovanja okolja.
Lokacija Volčji potok
S pravilnim odlaganjem odpadnih olj se bistveno zmanjša obremenitev v okolju. Po nekaterih podatkih, naj bi 1 liter olja onesnažil kar 1000 litrov vode. Odpadno olje namereč na gladini vode tvori tanko nepropustno plast, ki otežuje kroženje kisika med vodo in zrakom in s tem moti proces naravne razgradnje in jo posledično podaljša za več let.
Primerno odstranjeno odpadno olje se lahko ponovno uporabi s predelavo v biogoriva, ki jih lahko uporabimo kot gorivo in kot glicerin, ki se ga uporablja v farmacevtski industriji. V Sloveniji pa iz odpadnega olja izdelujejo tudi sveče, ki so odličen nadomestek parafinskim svečam. V okviru projekta, bodo učenci OŠ Jurija Vege deležni edukativne delavnice o pomenu zbiranja odpadnega jedilnega olja, hkrati pa se bodo preizkusili z izdelavo sveč iz odpadnega jedilnega olja.
Projekt je prepoznan kot uspešen, saj so komentarji s terena zelo pozitivni. Po zaslugi zbirnih posod in vestnih prebivalcev Kamnika bodo čistilne naprave in kanalizacije manj obremenjene, kar bo pomenilo tudi zmanjšane stroškov delovanja in čiščenja javnega komunalnega sistema na območju. Rezultati operacije pa bodo prinesli tudi veliko dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja ter dolgoročnega višjega življenjskega standarda prebivalstva.
Lokacija Tunjice
»Zelo sem vesel, da smo tudi pri nas dobili zbirno posodo za odpadno olje, saj sem do sedaj zbiral večje količine olja in ga enkrat letno vozil v zbirni center. Zdaj to ni več potrebno.« (prebivalec naselja Motnik)
Projekt Delamo na (b)olje! je sofinanciran s strani Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020.