23. februar 2021 – V LAS Srce Slovenije smo na pobudo Razvojnega sveta LAS izvedli evalvacijo učinkov projektov LAS Srce Slovenije, ki so bili podprti s sredstvi LEADER/CLLD in z lastnimi sredstvi LAS v prvem programskem obdobju delovanja med leti 2007 in 2013. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov upravičencev in drugih posameznikov, ki poznajo delovanje upravičenih organizacij in so spremljali razvoj projektov kot zunanji opazovalci, so bili zbrani podatki o stanju za vse podprte projekte po več kot 10 letih po izvedbi. Ugotovili smo, da je od 85 projektov kar 63 projektov, kar predstavlja 74 %, še vedno aktivnih.
20 projektov, kar je 24 % celote, dejansko živi. V vseh teh letih so se nadaljevali, razvijali in nadgrajevali in tako kaže tudi za naprej. Prav tako je še vedno aktivnih nadaljnjih 43 projektov (kar je 51 %), a bolj v smislu nadgradnje vsebin, pri čemer se še danes izvajajo le posamezni deli projektov. Rezultati vprašalnikov so pokazali, da 12 (kar je 14 %) projektov danes sicer ne živi več, a je imelo neposredne pozitivne učinke na druga področja. Pri tem je smiselno povedati, da je bilo podprtih precej manjših projektov enkratne narave, za katere se lahko meri le posredne učinke ali še teh ne.
Pri 8 (kar je 9 %) potrjenih projektov se je zgodila nepredvidena okoliščina, zaradi katere projekta ni bilo mogoče izvesti ali pa kasneje nadaljevati (požar, bolezen, finančna stiska, kadrovske spremembe). Le 2 (kar je 2 %) projekta sta se zaključila že pred leti (kmalu po oddaji zahtevka na LAS) in jih upravičenca nista nikoli nadgrajevala, kar pomeni, da je šlo za zgrešeno idejo. Objekti in oprema, v katera so bila naložena sredstva, večinoma še obstajajo in služijo prvotni namembnosti, razen redkih izjem. Nekateri posamezniki/društva so se tako razvili, da prvotni prostori ne zadoščajo več njihovim potrebam. Nabavljena otroška igrišča so še vedno v polni funkciji.
Pomembno je vedeti, da je bilo med upravičenci kar 51 % društev, 24 % podjetij in le 14 % javnih inštitucij, s tem, da se občine niso prijavljale na razpise LAS. Še manj je bilo fizičnih oseb. Projekti so bili glede na aktualno programsko obdobje finančno gledano manjši in vsebinsko pogosto manj nezahtevni. Večina projektov (85 %) je bila nepartnerske narave; upravičenci so sami nastopali v projektih. Le 15 % projektov je bilo povezovalne narave z vključenimi partnerji, največkrat iz občine, iz katere je tudi vodilni partner projekta.
Kar 88 % anketirancev je svojo izkušnjo izvajanja projekta označilo kot pozitivno, saj so bili z učinki projekta zadovoljni in z njim dosegli pričakovane rezultate. Več kot polovica upravičencev (58 %) je pripravljena svojo izkušnjo sodelovanja z LAS, prijave in izvajanja projekta ter projektne rezultate predstaviti javnosti. Projekti društev in nevladnih organizacij so imeli drugačne učinke od podjetniških projektov, kar je tudi za pričakovati. Društva oz. manjši upravičenci bolj poudarjajo vključevanje novih članov, vzpostavitev novih dogodkov in novih vsebin za njihove člane in skupnost, v kateri živijo. Večinoma jim je dal pridobljen denar zagon za aktivnejše udejstvovanje v lokalnem okolju. Na račun projektov je veliko manjših krajev in ponudnikov pridobilo pomembno infrastrukturo za delovanje, druženje in sprejemanje gostov.
Podjetniško usmerjenim upravičencem se je neposredno ali posredno povečalo število delovnih mest (pomemben učinek je tudi, da so lahko delovna mesta obdržali), povečalo se je število koristnikov njihove ponudbe, poslovnih partnerjev, boljše so pozicionirali sebe in svojo blagovno znamko v poslovnem okolju, kjer delujejo. Več ponudnikov je poudarilo, da jim je dal projekt dodaten zagon za razvoj dejavnosti. Prepričani so, da bi brez finančne spodbude potrebovali več časa, da bi dosegli zastavljene cilje. Za pomemben faktor pri izvajanju in predvsem nadgradnji vsebin projektov so se izkazali ljudje, ki so v tistem trenutku vodili oz. vodijo danes organizacijo. Z zamenjavo vodstva se pogosto spremenijo tudi prioritete delovanja. Izkazalo se je, da lahko tudi učinke projekta dve osebi vidita na zelo nasproten način.
Pogosto je bila izkušnja prijave na razpis in izvajanja projekta za upravičence priložnost za lastno učenje, zorenje, iskanje dobrih rešitev. Tudi tisti, ki so šli v projekt premalo pripravljeni, priznavajo, da so se ob tem veliko naučili. Nekateri so kasneje ugotovili, da so projekt slabo finančno načrtovali in bi poslovno idejo boljše izvedli z lastnimi sredstvi, saj bi se lahko bolj sproti prilagajali realnim potrebam. Kot nezaželen faktor so se izkazali tudi dolgotrajni birokratski postopki. Pomemben učinek so imeli tudi projekti, ki so nagovarjali mlade, saj so ti dobili pomembne izkušnje za nadaljnje delo. Nekateri mladi, ki so sodelovali pri projektih pred 10 leti, so danes zelo uspešni.
Zanimiv je še podatek, da se je kar 21 % upravičencev v istem programskem obdobju prijavilo na razpis enkrat ali večkrat, 29 % pa jih je kandidiralo za sredstva LEADER/CLLD tudi v aktualnem programskem obdobju 2014-2021. Kar 72 % upravičencev razmišlja o nadgradnji projektnih vsebin, ki pa ni nujno povezana s prijavo na javne razpise.
88 % upravičencev še vedno spremlja delovanje LAS Srce Slovenije, a različno intenzivno. Kar 48 % upravičencev iz programskega obdobja 2007-13 nadaljuje članstvo v LAS tudi v aktualnem programskem obdobju 2014-21.
Spremljanje učinkov projektov je pomembno za merjenje uspešnosti dosedanjega delovanja LAS Srce Slovenije in izvajanja strategije LAS in bodo podlaga pri pripravi usmeritev nove strategije lokalnega razvoja LAS Srce Slovenije za tretje programsko obdobje delovanja LAS, ki je pred nami.
