21. september 2020 – Zaradi demografskih sprememb v Evropi strmo narašča število starejših ljudi. Tudi na podeželju. Veliko je oseb, ki niso več sposobne strukturirati svojega vsakdanjega življenja samostojno, zato potrebujejo pomoč in podporo s strani socialno-varstvenega osebja. S tovrstnimi izzivi so se pred leti srečali v nemški Občini Ehringshausen. Pred projektom na območju ni bilo nobene ustanove, kjer bi poskrbeli za starejše, dementne in gibalno ovirane ljudi. Svojci niso vedeli, kako bi svojim najbližjim lahko pomagali, nato pa so priložnost prepoznali v preureditvi nekdanjega župnišča.

Potreba za pridobitev ustanove za oskrbo v skupnosti je bila zelo velika, saj so ljudje zaradi fizičnih ali duševnih omejitev živeli v stiski, poleg tega je v občini vse več starejših ljudi živelo samih. Sorodniki so tem osebam zaradi svojih poklicnih, družinskih situacij ali razdalje med njihovimi domovi lahko zagotavljali le omejeno oskrbo in pomoč, zato so večkrat izrazil željo in potrebo po olajšanju domačih razmer. Vsi ti vidiki so opozarjali na potrebo po lokalni vsakodnevni socialno-zdravstveni ustanovi, ki bi omogočila čim večjemu številu ljudi čim dlje živeti doma in vzdrževati stik z okoljem, v katerem živijo.

S pomočjo projekta je bilo leta 2017 župnišče popolnoma prenovljeno in prilagojeno zahtevam zdravstveno-socialnega varstva, zlasti glede dostopnosti. To je vključevalo odstranitev obstoječih stopnic od kleti do zgornjega nadstropja, dodajanje stranišč, spremenjena je bila prostorska razporeditev in ustvarjena dodatna soba za počitek.

Center zagotavlja danes vsakodnevno socialno in varstveno podporo, s čimer starejšim prebivalcem in ljudem s telesno okvaro omogoča, da živijo doma, a kljub temu aktivno sodelujejo v skupnosti. Za oskrbovance center nudi oddih od vsakodnevne rutine.

Izurjeno osebje nudi dnevno podporo, poleg tega pa organizira program telesnih vadb, ki so namenjene udeležencem z namenom ohranjanja vsakodnevnih veščin. Dejavnosti vključujejo sprehode, delavnice za urjenje spomina, vrtnarjenje, kuhanje in ročna dela. Pri dementnih ljudeh se osredotočajo na čim daljše ohranjanje obstoječih veščin pa tudi v razvoj novih veščin, kjer je to mogoče. Po mnenju ene od zaposlenih medicinskih sester »z negovalno oskrbo zagotavljajo največjo možno kontinuiteto in krepijo odnos zaupanja med medicinsko sestro, pacienti in svojci.« Center udeležencem ponuja dragoceno priložnost za lajšanje dnevne rutine s svojim programom. Z oskrbovanci obiščejo zdravnika, opravijo nakup in podobna vsakodnevna opravila.

Tovrstne storitve od zaposlenih zahtevajo raznolik in zanimiv program, prilagojen potrebam in zmožnostim varovancev. Poskrbeti morajo tudi za sveže pripravljene dnevne obroke. Center poskrbi za družabna srečanja, za izmenjavo informacij o vsakdanjem življenju, obujanju starih časov, za gibalne igre, igre za urjenje spomina in drugo. Vse to daje udeležencem občutek, da še vedno živijo in doživijo nekaj “svojega”, kar lahko povedo tudi svojim sorodnikom.

Cilj projekta je bil ponuditi varstvene in socialne storitve za starejše in ljudi v stiski, uspeh projekta pa je temeljil na oblikovanju ustreznega programa dejavnosti, prilagojenega potrebam udeležencev.

Rezultati projekta:

• storitev je na voljo, ne da bi bilo treba prepotovati daljše razdalje;
• osebam z demenco nudijo v centru prostor, kjer se počutijo prijetno in kjer lahko koristijo prilagojeno ponudbo družbenih dejavnosti;
• fizično prizadeti starejši ljudje se lahko odmaknejo od svoje običajne rutine in se povežejo z drugimi udeleženci iz domačega okolja;
• 12 udeležencev (sorodnikov in prostovoljcev) je opravilo trening demence, pri katerem so spoznali bolezen in njene učinke ter dobili dragocene nasvete za ravnanje z osebami z demenco;
• ustvarjeni sta bili 2 in pol delovni mesti.

Izkušnje in priporočila:

• tovrstne storitve zahtevajo pester in zanimiv program dejavnosti, prilagojen potrebam in sposobnostim varovancev, ter sveže pripravljene dnevne obroke (ki udeleženci zelo cenijo);
• v ponudbo tovrstnega centraj je potrebno vključevati družabna srečanja, skupinsko obujanje starih časov, izmenjavo izkušenj iz vsakdanjega življenja, igre gibanja in spomina itd.;
• udeležencem je potrebno dati občutek, da doživljajo nekaj »svojega«, o čemer lahko pripovedujejo svojcem.

Raznolik in zanimiv program, prilagojen potrebam in zmožnostim varovancev.

Dnevni prostor.

Vir: Evropska mreža za razvoj podeželja