6. december 2019 – Društvo za razvoj slovenskega podeželja je 28. in 29. novembra 2019 organiziralo dvodnevno strokovno ekskurzijo lokalnih akcijskih skupin iz Slovenije na avstrijsko Koroško. Iz LAS Srce Slovenije so se je udeležili člani Skupščine Branka Bizjan, Jožica Bajc Pivec ter Breda in Jože Kos, ki so svoje vtise strnili takole: “Oba dneva smo intenzivno spoznavali dobre prakse naših severnih sosedov. Skupaj smo snovali nove projektne ideje, stkali nova poznanstva in se dogovorili o načinih sodelovanja v prihodnje. Iz dobrih praks smo nabrali veliko idej za delo v svojih lokalnih okoljih. 

Prvi dan so nas v Železni Kapli sprejeli predstavniki deželne vlade in krajevne uprave in predstavniki lokalnih akcijskih skupin (v nadaljevanju LAS) iz avstrijske Koroške, ki so nam predstavili svoj sistem delovanja LEADER/CLLD. Avstrija ima skupaj 77 LAS-ov, na avstrijskem Koroškem pa jih je sedem. S pomočjo odličnega prevajalca koroškega Slovenca g. Štefana Merkača so nam predstavili uspešne projekte po posameznih regijah LAS, npr. progo za gorska kolesa, ponudbo za zimski turizem, preventivo in terapijo za ljudi s posebnimi potrebami, čezmejna CLLD projekta Cesta glasbe in Poti duha, projekt Bioužitek, združenje staršev, zeliščni paradiž doline Krke pa tudi fleksibilno oskrbo za otroke in medgeneracijsko mreženje v telovadnici v ljudski šoli kot ukrep proti odseljevanju mladih. V prihodnje nameravajo dati velik poudarek projektom s področja prometa in mobilnosti ter prilagoditvam na klimatske spremembe, okrepiti pa želijo tudi čezmejno sodelovanje s slovenskimi LAS-i.

Zelo smo bili navdušeni nad meddržavnim projektom Geopark Karavanke, ki se nahaja med Peco in Košuto, s sedežem v Mežici in v Železni Kapli, ki ga sooblikujejo in vodijo skupaj in predstavljajo v nemškem in slovenskem jeziku. V njihovi informacijski točki ‘Svet Geologije’ so nam pokazali, kako deluje in kaj omogoča njihov računalniški programsko-podporni sistem. Na ‘geoplus mizi’, ki prikazuje litološko karto območja, s posebnim pisalom in za to prilagojeno knjigo, lahko obiskovalec nazorno vidi na ekranu vse značilnosti območja in produkte, tako na koroški kot slovenski strani. Projekt je vpisan v UNESCO seznam naravne dediščine. Geoparki imajo poseben nadnacionalni status, na podlagi česar se njihovi programi obravnavajo prednostno in financirajo neposredno iz evropskih sredstev. Po našem mnenju bi lahko ‘Geopark Srca Slovenije’ naredili na našem območju LAS in vanj povezali pomembne geološke najdbe in opuščene rudnike.

V Grebinju nas je sprejel župan Josef Muller in predstavil več projektov iz LEADER programov, med drugimi tudi prenovo mestnega jedra, ki smo si ga tudi ogledali. Kosili smo v Grebinju v gostilni Mochoritsch, kjer ponudijo gostom svoje ekološke pridelke. Oglede smo zaključili v Pliberku z ogledom muzeja Werner Berg. Njegovo obnovo in številne svetovne razstave, ki gostujejo v njem, sta predstavila župan Štefan Visočnik in Artur Ottowitz. Poleg lastnih sredstev so koristili tudi sredstva iz LEADER programa.

Pred večerjo smo, razdeljeni v skupine, iskali nove ideje in predloge za čezmejno sodelovanje. Udeleženci iz LAS Srce Slovenije smo sodelovali v skupini Kulturna in naravna dediščina. Naši predlogi so zajemali vsa področja snovne in nesnovne dediščine, s poudarkom na prenosu znanj in čezmejnem sodelovanju. V drugih skupinah pa so razpravljali o trajnostnem turizmu v zaščitenih območjih, o zaščiti podnebja, prilagajanju na podnebne spremembe, energiji ter varstvu narave ter o lokalni samooskrbi s hrano in kulinaričnem turizmu.

Drugi dan smo si ogledali primer dobre prakse LEADER in CLLD na TIC-u ob Klopinjskem jezeru, ki ga sestavlja sedmih jezer, ki so poleti zelo primerna za kopanje. S pomočjo evropskih sredstev so preko LAS uredili smerokaze in informacijske table, panoramske razgledne točke, promenade pa tudi doživljajski park za družine v gozdu, ki smo si ga tudi dejansko ogledali. Izkazalo se je, da je tudi pri njih še vedno prostor za izboljšave, saj smo razočarano ugotovili, da so vsa otroška igrala plastična.

Spoznavanje dobrih praks smo zaključili v Centru ajde v Žvabeku, ki nas je prav tako zelo navdušil. Preko projekta so ponovno obudili pridelovanje ajde, ki je imela v tradicionalni kulinariki domačinov pomembno mesto, in iz katere izdelujejo danes ponovno številne produkte, ki jih ponujajo v tamkajšnjih gostinskih lokalih. Posebnost je tudi praznik ajde, ko pripravijo ajdov povitek.

Polni lepih vtisov smo se odpeljali proti Sloveniji, z mislijo kako bi to prakso prenesli tudi v domači kraj, seveda prilagojeno našim razmeram. Med udeleženci, ki smo bili iz različnih krajev Slovenije, sta vladala pozitiven duh in dobra energija, ki nam ju tudi sicer na podobnih srečanjih ne manjka.”

Branka Bizjan, Jožica Bajc Pivec, Breda in Jože Kos