11. oktober 2019 – Slovenska delegacija, v kateri so bili predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter člani Društva za razvoj slovenskega podeželja (LAS Dolenjska in Bela krajina in LAS Istra), si je ogledala dobre prakse izvajanja CLLD na Švedskem. Jožica Povše, vodja LAS Dolenjska in Bela krajina, je pripravila kratko poročilo, ki ga delimo z vami, saj gre za primer tujih praks, iz katerih se lahko resnično veliko naučimo. 

Ogled dobrih praks je potekal v Jonkopingu na jugu Švedske. V mestu s 94.000 prebivalci ima svoj sedež Švedski odbor za kmetijstvo, ki je vladni organ znotraj ministrstva za kmetijstvo, ki je na nacionalnem nivoju odgovoren za izvajanje pristopa CLLD.

Švedska je primer dobre prakse izvajanja pristopa CLLD. V tem programskem obdobju se financira iz vseh štirih  strukturnih skladov: EKSPR, ESRR, ESRP in ESS, pri čemer so pravila izvajanja za vse vključene sklade dokaj poenotena. Celoten sistem se na nacionalnem nivoju operativno izvaja v okviru enega sektorja, gre za Swedish Board of Agriculture, ki deluje znotraj ministrstva za kmetijstvo v Jonkopingu. »Swedish Board of Agriculture« vključuje enoto za odobritev oddanih vlog in enoto za izvajanje plačilnega prometa. Skupaj je 40 zaposlenih, od tega jih 1/3 dela na vlogah, 1/3 na izplačilih, 1/3 zaposlenih pa opravlja obe nalogi. S tem so postopki veliko manj zapleteni in krajši, saj do izplačila pregledanega zahtevka lahko pride že v 15 urah.

Za izvajanje pristopa CLLD ima Švedska v tem programskem obdobju na razpolago cca. 200 mio EUR, v katera so vključena EU sredstva v višini 50 %, nacionalna sredstva v višini 17 % in sredstva lokalnih skupnosti v višini 33 %. V tem razmerju se financirajo tudi projekti.

Za vse sklade se uporablja enotna elektronska aplikacija – tako za vnos projektov, kot tudi zahtevkov za izplačilo sredstev. Prijavitelji praktično ne vedo, iz katerega sklada bo njihov projekt financiran. To je predmet odločitve »Leader pisarne«. Tudi v primeru Švedske je vsak projekt lahko sofinanciran le iz enega strukturnega sklada, kombiniranje sredstev različnih skladov znotraj enega projekta ni možno.

V tem programskem obdobju je bilo izbranih 48 strategij lokalnega razvoja. Večina strategij je izdelanih po sistemu »multifund« sofinanciranja. Le 4 lokalne akcijske skupine imajo izdelane strategije za črpanje sredstev le iz enega sklada, v tem primeru iz ribiškega sklada. Primer je zanimiv za Slovenijo, zlasti za obalni del, ki se sooča z drugačnimi izzivi, kot lokalne akcijske skupine iz celinskega dela Slovenije, ki prav tako črpajo sredstva iz ribiškega sklada, vendar se pretežno ukvarjajo z ribogojstvom in manj z ribolovom kot ekonomsko kategorijo.

Tudi za lokalne akcijske skupine na Švedskem je obvezna tripartitna sestava. Vsa tehnična in administrativne naloge za LAS opravlja »LEADER pisarna«, ki jo ima vsak LAS. Število zaposlenih v »LEADER pisarni« je odvisno od velikosti LAS, in sicer se giblje od 2 do 5 zaposlenih, finančna moč LAS je 1,3 mio do 6,8 mio EUR na posamezni LAS. Stroški dela se priznavajo na osnovi dejanskih stroškov dela; standardnih stroškov na enoto dela ne poznajo. Osebje, zaposleno na LAS, za svoje delo ne piše časovnic in ne prilaga različnih dokazil. Sredstva se črpajo na osnovi obdobnih poročil, pomembni so rezultati in manj postopki.

Naloga »LEADER pisarne« je iskanje projektov in ustvarjanje partnerstev na terenu. Lokalne akcijske skupine na objavljajo javnih pozivov, ampak imajo odprte pozive s štirimi roki za zbiranje vlog na leto. Pri tem se aktivno vključijo v razvoj projektne ideje in pripravo vloge. Prijavni postopek je za vse sklade enak. Projekte izbira »Country board«, podobno kot v Sloveniji Upravni odbor. Glede na to, da je »Leader pisarna« aktivno vključena v pripravo projektov, so ti bolj dodelani, tako da je v tudi v nadaljevanju manj problemov s pregledom na nacionalnem nivoju. Izplačila potekajo na osnovi zahtevkov. Možna so tudi predplačila, 50 % od vrednosti projekta oz. max. 25.000 EUR. Zahtevkov je lahko več, tudi mesečnih.  Za vsak projekt so takoj po odobritvi na nacionalnem nivoju rezervirana sredstva, zato financiranje v nadaljevanju ne predstavlja večjih težav.

V nadaljevanju so projektni vodje, ki sodelujejo z »LEADER pisarno« iz LAG Goteborgs Insjorike predstavili primere projektov:

• Ravlanda gardens – meeting point: park so pričeli urejati s ciljem integracije beguncev, ki imajo svoj center v bližini. S pomočjo projektnega financiranja so uredili gredice, poti, postavili urbano opremo. Celotna vrednost projekta je 300.000 EUR, v celoti sofinancirana iz sredstev EKSRP in nacionalnih sredste

• Socialni program za hitrejše vključevanje izključenih skupin na trg dela: v projektu so bila organizirana terapevtska srečanja, v obliki osebnih pogovorov in praktičnih delavnic za usposabljanje. Celotna vrednost projekta je 200.000 EUR, v celoti sofinanciran iz sredstev ESS in nacionalnih sredstev.

• Preureditev zapuščenega objekta železniške postaje »Hindas station« v večnamenski prostor: projekt je vključeval ureditev objekta, znotraj katerega je nastala hiša eksperimentov, razstavni prostor itd., uredili so tudi tematsko pot. Prostor sedaj služi tudi za izvedbo različnih dogodkov, tudi za medgeneracijsko druženje.