LAS Srce Slovenije je v prvem tednu v decembru gostil lokalno akcijsko skupino iz sosednje Italije – GAL Valle Umbra e Sibillini. Skupaj s predstavniki tamkajšnjih občin in organizacij smo raziskovali dobre prakse trajnostnega razvoja in zelenega prehoda ter začeli sodelovanje, ki ga bomo v prihodnjih letih zagotovo še razširili in nadgradili.
Prvi dan smo spoznali dobre prakse na našem domačem terenu v Srcu Slovenije. Predstavnici Občine Kamnik sta se osredotočili na različne projekte, ki so jih namenili doslej tem tematikam. Izpostavili sta zlasti trajnostno mobilnost in ohranjanje narave Kamniško-Savinjskih Alp in porečja Kamniške Bistrice. Veliko zanimanja je zbudil projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki povezuje naravne vodne vire in opozarja na njihov pomen za pitno vodo.
Sledil je obisk Term Snovik, kjer delujejo že vse od začetka po načelih trajnostnega upravljanja z vodo, energijo in odpadki in pri tem uspešno združuje vse razpoložljive lokalne resurse. Poleg trajnostnega upravljanja so obiskovalcem predstavili tudi Kneippov koncept, ki predstavlja temelj njihove celotne ponudbe. Ta filozofija bo ostala ključna usmeritev tudi pri prihodnjih razvojnih projektih, med katerimi izstopa nov hotel, katerega odprtje je predvideno do leta 2027.
Naslednji dan so se odpravili v Bohinj in spoznali njihov način razmišljanja pri razvoju destinacije v osrčju Triglavskega narodnega parka. Predstavili so nam tri stebre svojega delovanja: znamko kakovosti Izvorno Bohinjsko, ohranjanje alpske biodiverzitete in trajnostne rešitve za mobilnost. Direktor turizma Bohinj, Klemen Langus, je obiskovalcem predstavil svojo vizijo turizma, ki jo primerja z dnevno sobo. Stavbe so kot pohištvo, gostitelji predstavljajo domačine, obiskovalci pa turiste. Ključna elementa tega odnosa sta gostoljubje gostiteljev in spoštovanje gostov.
V blejskem Hotelu Ribno smo spoznali implementacijo koncepta “zero waste,” s katerim učinkovito zmanjšujejo količino odpadkov in optimizirajo porabo virov. Hotel si prizadeva doseči trajnost na vseh ravneh, zato je lastnik pohištvo in številne druge izdelke izdelal sam iz starega slovenskega lesa. Ločijo kar 90 % vseh odpadkov. Svoje goste v času bivanja pa na subtilen in prefinjen način ozaveščajo o pomenu odgovornega ravnanja z odpadki.
Odpravili smo se tudi v južni del Slovenije, kjer so nam na Občini Loški Potok predstavili svoj koncept energetske samooskrbnosti.Osredotočajo se na izkoriščanje naravnih virov, kot sta les in sončna energija, s čimer uspešno zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv. Nekdanji župan in sedanji predsednik Lesne zadruge Loški Potok, Ivan Benčina, nam je podrobno predstavil njihov pristop. V preteklosti so za ogrevanje javnih zgradb, kot so občinska stavba, dom starejših občanov, zdravstveni dom, šola, vrtec in nekaj drugih objektov, porabili kar 90.000 litrov kurilnega olja, kar je predstavljalo velik finančni zalogaj. Danes za ogrevanje uporabljajo 1.200 kubičnih metrov sekancev letno, ki nastanejo kot odpadni material pri sečnji v bližnjih gozdovih. V kombinaciji s porabo sončne energije zdaj praktično nimajo stroškov za kurjavo, kar predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in učinkoviti izrabi lokalnih virov.
V Kočevju smo obiskali trgovino, ki jo vodi Zadruga Zakladi Kočevske. Zadruga združuje lokalne kmete in proizvajalce hrane in razvija trajnostne kmetijske prakse. Zadruga upravlja s skupnostnimi vrtovi, skrbi za lokalno tržnico in oskrbuje javne zavode z lokalno hrano. Njihov glavni cilj je približati visoko kakovostno, svežo in lokalno pridelano hrano podjetjem, javnim ustanovam in gospodinjstvom.
Spoznali smo tudi delovanje Rokodelskega centra v Ribnici, kjer ohranjajo bogato izrožilo uporabe lokalnega lesa in gline v tradicionalnih in sodobnih rokodelskih izdelkih.
V Kranju so udeleženci študijskega obiska spoznali inovativne zelene rešitve, ki jim sledi Občina Kranj. Na Osnovni šoli Staneta Žagarja smo si ogledali zeleno streho, na kateri so uredili učilnico na prostem. Po pripovedi ravnatelja Marka Popita je bila to ena najboljših naložb v času njegovega delovanja, saj so jo tako učenci kot učitelji sprejeli za svojo. Spoznali smo tudi učilnico na prostem v bližnjem gozdičku ob šoli.
Na Občini Kranj so nam predstavili dinamični sistem naročanja hrane za javne ustanove, ki spodbuja vključitev lokalno pridelanih živil iz lokalnega okolja in optimizira delo in stroške na tem področju. S ponosom so pokazali tudi prve rezultate, ki so jih dosegli. Obenem so izpostavili tudi druge projekte, zlasti na področju mobilosti, ki jih izvajajo kot “pametno mesto”.
Odprtih rok so nas sprejeli tudi v Komunalnem podjetju na Vrhniki, kjer so nam predstavili projekte ponovne uporabe odvrženih izdelkov. Spoznali smo njihovo delavnico, v kateri popravljajo kolesa, aparate in šivajo različne izdelke. V trgovini z rabljenimi in preoblikovanimi predmeti DEPO Vrhnika si lahko obiskovalci kupijo zavržene, a še popolnoma uporabne izdelke.
Sledil je še interaktivni “zero waste hunt” po središču Ljubljane, s katerim lahko turisti spoznajo različne ukrepe, s katerimi je Ljubljana postala prva evropska prestolnica z ničelnimi odpadki. Gre le za enega od številnih projektov Ekologov brez meja, s katerimi osveščajo ljudi na temo zniževanja količine odpadkov.
Študijski obisk je ponudil vpogled v številne uspešne primere trajnostnih praks, ki so lahko v navdih za podobne projekte doma in v tujini. Vsi primeri, ki smo jih spoznali, dokazujejo, da so ambiciozno zastavljeni cilji Evropskega zelenega prehoda, h katerim smo zavezani vsi prebivalci Evropske unije, dosegljivi in uresničljivi. Ti primeri nas spodbujajo k iskanju inovativnih rešitev, ki bodo oblikovale trajnostno prihodnost za naslednje generacije.
Mija Bokal in Tina Vatovec
Foto: Tina Vatovec