Petra Kos je empatična podjetnica z Velike Preske pri Litiji, ki s svojo predanostjo trajnostnemu razvoju, povezovanju obrti in spoštovanju lesa kot surovine, presega običajne meje podjetništva. Njeno delo je usmerjeno v celostne rešitve za zunanjo ureditev, vključevanje principov krožnega gospodarstva in ohranjanje lesarske dediščine. Preko treh stebrov – Mizarstva Kos, Centra za zunanjo ureditev in muzeja Lesarius – Petra ustvarja prostor, kjer se prepletajo tradicija, sodobnost in odgovornost do okolja, pri čemer igra etika ključno vlogo. »Vodenje z odgovornostjo, s srčnostjo in z zavedanjem, da skupaj zmoremo doseči res neverjetne rezultate,« je njen ključ do kakovostnega in uspešnega življenja.
Tri poti in en cilj – trajnost
Petra Kos izhaja iz družinskega podjetja Mizarstvo Kos d.o.o., ki že vrsto let načrtuje in izvaja lesene objekte ter celostne zunanje ureditve stanovanjskih, poslovnih in turističnih objektov. Posebno pozornost namenjajo opremljanju zunanjih prostorov in zunanjosti hiš, nadstreškom, dodatkom ob hišah in podobno. Podjetje danes zaposluje 12 ljudi, Petra pa v njem aktivno sodeluje že od leta 2006.

Ekipa podjetja Mizarstvo Kos v proizvodnji, na snemanju videa ob zaključku leta.

Mizarstvo Kos na obisku pri svojem naročniku, kateremu so vgradili leseno letno kuhinjo.
Drugi steber njenega delovanja je Center za zunanjo ureditev, podjetje za inženiring in projektantski arhitekturni biro. V tem podjetju povezuje arhitekte, mizarje, steklarje, ključavničarje in druge obrtnike v učinkovito, interdisciplinarno ekipo. Delujejo kot neformalna poslovna skupina okoli 20 podjetij, ki skupaj ustvarja kakovostne zunanje ureditve.
Petra pa je tudi soustanoviteljica muzeja Lesarius, ki obiskovalcem Velike Preske omogoča interaktivno doživetje obdelave lesa in spoznavanje lesarske dediščine skozi sedem čutov. V njem razstavljajo dediščino lesarskih obrti iz Srca Slovenije. Gre za interaktiven muzej, ki obiskovalce popelje v preteklost, v čas, ko so mojstri svoje delo opravljali ročno. Obiskovalci lahko skozi doživetje spoznavajo stara orodja, jih preizkusijo in začutijo, kako je potekalo delo nekoč.

Ekipa muzeja Lesarius ob Dnevu odprtih vrat v okviru nacionalne kampanje EU projekt – moj projekt 2024. Kot finalisti peto uvrščenega projekta Lesarius (sofinanciranega z evropskimi sredstvi) so pripravili ogled muzejske drevesnice, igralnice in delavnice.
Na vseh omenjenih področjih Petra kot direktorica tesno sodeluje z ustanoviteljema podjetja, svojim očetom Jožetom Kosom, rojenim vizionarjem z izjemnimi idejami, za katere zna najti tudi pot do uresničitve, ter mamo Bredo Kos, ki Petri predaja njene neprecenljive izkušnje in znanje na področju finančnega menedžmenta. Podjetniško zgodbo svojih staršev nadaljujeta s sestro Špelo Pavlič Kos, ki vodi področje kreative in medijev.

Jože in Petra Kos ob prejemu certifikata kakovosti Srca Slovenije za vodeno doživetje “Lesarius, 7-čutni muzej drevesnih zakladov in mojstrov obdelovanja lesa”, Dolsko 2024.
Les kot temelj trajnostnega razmišljanja
V središču vsega je les – trajnostni material, ki ga v Mizarstvu Kos obravnavajo s spoštovanjem in predanostjo. Kar 98 odstotkov lesa, največ smreke, kupijo od lokalnih kmetov in žag iz okoliških gozdov. Stranke spodbujajo, naj se odločajo za gradnjo iz slovenskega lesa in tako tudi sami prispevajo k trajnosti. Dobavna veriga od gozda do končnega izdelka je v tem primeru izredno kratka.
V procesu obdelave poskušajo v Mizarstvu Kos v polnosti izkoristiti vse elemente lesa. Kakovosten les gre v mizarsko delavnico, odrezki v muzej, kjer jih obiskovalci lahko uporabijo za ustvarjanje svojih izdelkov, žagovina za steljo živalim h kmetom, lubje in odrezki pa za ogrevanje z biomaso. Na ta način dosežejo popoln izkoristek lesa in sledijo principom krožnega gospodarstva v praksi.

Obisk članov Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN v Muzeju Lesarius, ki svoje vsebine prilagaja različnim skupinam (društva, šole, podjetja, turisti itd.) in jih ozavešča o bogati lesarski dediščini.
Zvestoba naravi in krožnemu gospodarstvu
Trajnost je vrednota, ki jo tako Petra kot njeni družinski člani resnično živijo, zasebno in poslovno. Svoje vrednote uspešno prenašajo na podjetje in zaposlene. Spoštovanje in ohranjanje narave je ena glavnih vrednot, ki ji sledijo, saj si želijo, da je njihov okoljski odtis čim manjši. S tem razlogom surovine kupujejo v lokalnem okolju, porabijo les v celoti, zaposlujejo kader iz bližnjih krajev ter spodbujajo stranke, naj izberejo izdelke iz lokalnega lesa.
Po uvodnem srečanju s stranko, ki običajno poteka na Veliki Preski in omogoča prvi osebni stik ter vpogled v delovanje podjetja, jih spodbudijo, da se nadaljnji sestanki izvajajo prek spleta. Na ta način zmanjšajo ogljični odtis, obenem pa prihranijo čas in stroške, saj je njihova lokacija precej odmaknjena. Pomemben mejnik pri tem prehodu je bila pandemija Covid-19, ki jih je spodbudila k nadgradnji digitalnih veščin, uvedbi novih pristopov in uporabi sodobnih aplikacij za komunikacijo. Danes so ti pristopi postali del njihove vsakdanje prakse – trajnostno, učinkovito in v koraku s časom.
Evropski zeleni dogovor se jim zdi pomemben in mu poskušajo slediti tudi pri svoji poslovni strategiji. Petra izpostavlja svoj pogled na izzive sodobne industrije, ki temelji predvsem na umetnih materialih in vse bolj narašča. Opozarja, da se ljudje pogosto odločajo za cenejše rešitve, kot so plastična okna ali različni predelani kompoziti, ne da bi se zavedali njihovega vpliva na zdravje in splošno počutje. Takšni materiali niso trajnostni in dolgoročno škodujejo okolju. Prepričana je, da bi bilo treba več vlagati v ozaveščanje o tem, da je naravno ne le bolj zdravo, temveč tudi bolj trajnostno. Manj odpadkov pomeni manj onesnaževanja, kar vodi v bolj zdravo okolje in kakovostnejše življenje za vse nas.
Petra kot direktorica redno spremlja trende po svetu, različne raziskave na temo lesa in sledi novostim. V eni od raziskav je zasledila, da je srčni utrip otrok, ki čas preživljajo v lesenem vrtcu, nižji, in da so otroci tam bolj umirjeni in manj razdražljivi, za razliko od otrok, ki čas preživljajo čas v vrtcih, zgrajenih iz umetnih materialov. Zdi se ji pomembno, da bi takšne informacije prišle med ljudi, da bi se bolj zavedali, kako pomembno je, v kakšnem okolju živimo. Ozaveščanje o vplivu naravnih materialov na dobro počutje bi se po njenem mnenju moralo začeti že v najzgodnejšem otroštvu – v vrtcu.

Ekipa Mizarstva Kos je skupaj s poslovnimi partnerji v parku ob izviru reke Sopote na Veliki Preski zasadila 30 slovenskih avtohtonih dreves. Park je namenjen ozaveščanju o slovenskih drevesnih vrstah in uporabi različnih vrst lesa.
Izzivi sodobnega podjetništva
Glavni izzivi, s katerimi se soočajo, niso povezani z uvajanjem trajnostnih praks, ampak s pomanjkanjem kakovostnega kadra, ki bi dlje časa ostal v podjetju. Petra pravi, da so se v preteklosti ljudje zaposlili v podjetju in običajno tam ostali do konca delovne dobe, danes pa mladi pogosteje menjajo službe, v nekaj letih lahko zamenjajo celo poklic, zato se kadrovanje precej spreminja. Za Mizarstvo Kos je to precejšen izziv, saj se človek šele po nekaj letih dobro izuči dela, nato pa se odloči, da bi počel nekaj drugega in gre. Nikogar ne morejo na silo zadržati. Hkrati pa Petra pohvali odličen kolektiv. Brez ustrezno usposobljenega in prilagodljivega kadra je namreč težko zagotoviti visokim zahtevam strank. Pomanjkanje kompetentnega kadra otežuje rast in razvoj podjetij v tej panogi.
Izziv jim predstavljajo tudi umetni materiali, saj lesu predstavljajo močno konkurenco. Ljudje se pogosto odločajo za alternative, ker je les dražji, poleg tega pa je med ljudmi pogosto zaznati mnenje, da je z lesom veliko dela. Petra poudarja, da je ena ključnih ovir pomanjkljiva ozaveščenost ljudi, saj se ne zavedajo številnih prednosti, ki jih prinaša bivanje z lesom tako z vidika zdravja kot trajnosti. Mnogi ne vedo, koliko znanja, truda in časa je vloženega v končni leseni izdelek – od sečnje drevesa, sušenja in žaganja lesa, do končne obdelave. Gre za dolgotrajen in zahteven proces, ki mora biti tudi ustrezno ovrednoten. Oviro jim predstavlja ravno cena, saj bi jim višje cene omogočile hitrejši razvoj panoge, a se zavedajo, da bi s tem izdelki postali še manj dostopni za širšo javnost.
Mlajše generacije sicer izkazujejo več zanimanja in razumevanja za trajnostne materiale, a jim pogosto oviro predstavljajo omejena finančna sredstva. Glavni izziv tako ostaja: kako prepričati ljudi, da se odločijo za les. Kljub vsemu Petra ostaja optimistična in verjame v prihodnost lesa.
Čeprav zakonodaja na področju gradnje prinaša določene izzive, Petra birokracije ne vidi kot večje ovire. Pri delu se vsakodnevno srečujejo z izzivi pri pridobivanju enostavnih gradbenih dovoljenj, s priglasitvijo del ali drugih dokumentov. Dobro morajo poznati zakonodajo na področju gradnje, državne regulative, občinske odloke, zahteve upravnih enot itd. Priložnost vidijo, da bi država in občine bolj aktivno podprle uporabo naravnih materialov – bodisi z dodatnimi finančnimi spodbudami bodisi z večjo obdavčitvijo izdelkov iz okolju škodljivih umetnih materialov.

Ekipa Mizarstva Kos na izobraževanju o digitalnih korakih.
V koraku s časom
Petra, ki je diplomirala iz marketinga, svoje znanje učinkovito prenaša v prakso. Podjetje uporablja različne trženjske poti. Pomembna so osebna priporočila »od ust do ust«, ko jih zadovoljne stranke priporočijo naprej drugim. Veliko časa namenjajo svoji spletne strani, pripravi člankov v revijah in na portalih, obiskom sejmov ter sodelovanju s poslovnimi partnerji. Najmočnejše orodje ostaja kakovostno opravljeno delo, zadovoljna stranka in ljubezen do lesa.
Podjetje se trudi ostajati v koraku s časom tako s stroji kot pri digitalizaciji. Njihova proizvodnja je butična in unikatna, saj vsak izdelek izdelajo po naročilu. Nakup novih strojev mora prinašati dodano vrednost, zato pred vsako investicijo skrbno izračunajo, v kolikšnem času se jim bo ta povrnila. Redno posodabljajo projektantski biro, kjer je pomembna zmogljivost računalnikov, programske opreme za risanje in vizualizacijo. Ponosni so na novo pridobitev – 3D konfigurator, ki omogoča izbiro modela nadstreška in je povezan z obogateno resničnostjo. Konfigurator samodejno izračuna količino potrebnih materialov (les, steklo ipd.) in kupcu v trenutku prikaže okvirni izračun stroškov.
Za sledenje trendom in novostim so zelo pomembna tudi dodatna usposabljanja, ki se jih udeležuje tako Petra kot direktorica kot tudi njeni zaposleni. Meni, da je vedno dobro videti in slišati, kako drugi uvajajo trajnostne prakse, saj si tako širijo obzorje in prepoznavajo nove priložnosti za svoje podjetje. Za stalni razvoj se redno prijavljajo tudi na razpise za dodatna finančna sredstva, kar jim omogoča hitrejšo implementacijo inovacij in digitalizacijo proizvodnje.

Srečanje podjetnikov iz Litije in Šmartnega pri Litiji v organizaciji Razvojnega centra Srca Slovenije.
Pomen usposabljanj in povezovanj
Za še uspešnejše uresničevanje ciljev Zelenega dogovora v Mizarstvu Kos stremijo k povezovanju z izbranimi ponudniki, ki dosegajo njihove standarde kakovosti. Verjamejo, da je uspešna izvedba projektov odvisna predvsem od strokovnega znanja in usposobljenosti ekipe. Za njih je ključnega pomena, da znajo svojim strankam ustrezno svetovati in jih usmeriti k pravim strokovnjakom. Sodelujejo z izkušenimi strokovnjaki, ki s svojim delom prispevajo k celostnim rešitvam in delujejo v skladu s trajnostnimi načeli.
V Mizarstvu Kos se zavedajo, da je sodelovanje med podjetji pomembno za uspešno poslovanje. Zato se s partnerji enkrat mesečno srečujejo, pri čemer vsakič eno podjetje prevzame vlogo gostitelja. Na teh srečanjih si podjetja med seboj predstavijo svoje delo, izmenjajo informacije o novostih ter delijo izkušnje iz prakse. Tak način sodelovanja prispeva k boljšemu poznavanju med partnerji, večji stopnji zaupanja in lažjemu medsebojnemu priporočanju. S tem gradijo trdnejša in dolgoročnejša poslovna partnerstva, kar je pomembno za stabilnost in razvoj v sodobnem poslovnem okolju.

Poslovna skupina Centra za zunanjo ureditev – slovenski podjetniki za načrtovanje in izvedbo zunanjih prostorov.
Prihodnost – zlata doba lesarstva
Petra vidi prihodnost v udejanjanju vizije LESENA DOBA 2020-2050, ki so jo postavili kot temelj nadaljnjega poslovanja. Gre za razvoj storitev in lesenih izdelkov na različnih področjih, kot so dediščina, bivanje, glasba, kulinarika, šport, moda in zdravje. Vizija je postavljena z željo, da Slovenci izkoristimo naše izjemne potenciale: znanje, odgovornost do naslednjih generacij in gozda, ki ga imamo v izobilju.

Vetrne orgle® – glasbeno terapevtski park, eno od področij vizije Lesene dobe (vizualizacija Tjaž Bauer, u.d.i.a).
Zapis: Tina Vatovec in Mija Bokal, LAS Srce Slovenije I Fotografije: Špela Pavlič Kos in arhiv Mizarstva Kos
Intervju je bil pripravljen v okviru projekta Erasmus+KA210 projekta SUST_ENT: Zelene veščine za podporo trajnosti podeželskih podjetij, ki ga sofinancira Evropska unija. Vodilni partner projekta je GAL Valle Umbra e Sibillini.


