LAS Srce Slovenije na ekskurziji v slovenskem zamejstvu po Spodnji Koroški

V ponedeljek, 18. novembra 2024, smo se v LAS Srce Slovenije skupaj z našimi člani opravili na strokovno ekskurzijo k našim sosedom v lokalno akcijsko skupino Regionalkooperation Unterkärnten na Spodnjo Koroško. Poln avtobus razpoloženih sopotnikov se je že v jutranjih urah podal proti severu z željo po spoznavanju dobrih praks. Naša skupna točka so Kamniško-Savinjske Alpe, čez katere smo se morali prebiti, da smo prišli do njih.

Prvi postanek smo opravili v Železni Kapli, kjer nas je sprejel Peter Plaimer, predstavnik lokalne akcijske skupine Regionalkooperation Unterkärnten. Dobrodošlico nam je izrekla tudi županja Lisa Lobnik, ki je predstavila njihova skupna prizadevanja za ureditev mestnega jedra ter poudarila pomen medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da je med prebivalci dvojezičnost spet bolj sprejeta.

Obnovljena hiša z osrednjim dvoriščem v Železni Kapli je postala simbol povezovanja in ohranjanja identitete Koroških Slovencev. Prostor ponuja prizorišče za družabne, zabavne in kulturne dogodke, dodatno pa ga bogati še nov muzej. Ta je, tako kot notranje dvorišče, nastal na pobudo lokalne skupnosti, ob podpori občine in z EU sredstvi. Danes predstavlja stičišče za domačine in obiskovalce.

Predstavniki Kulturnega društva Zarja so nas na dvorišču toplo sprejeli, nas postregli z odlično potico in toplimi napitki ter nam na kratko predstavili delovanje društva, ki skrbi za predstavljanje slovenske kulturne dediščine in zgodovine, ki jo je v teh krajih zelo zaznamoval čas po drugi svetovni vojni.

Nadaljevali smo v Dobrli vasi, kjer sta nas pred kompostarno sprejela župan Wolfgang Stefitz in ekološki kmet, ki upravlja s kompostarno. S pomočjo sredstev LEADER ter v sodelovanju z občinama Eberndorf in Sittersdorf je kmet vzpostavil kompostarno za zeleni odrez. Ta predstavlja odličen primer decentraliziranega zbiranja in predelave zelenih odpadkov. Na občinskih zbirnih mestih zeleni odrez najprej zmeljejo, nato ga prepeljejo v kompostarno, kjer material kompostirajo več mesecev. Nastali kompost kmet uporablja na svojih površinah. Komposta ne prodaja, vendar lahko posamezniki brezplačno pridejo po njega, če v kompostarno pripeljejo zeleni odrez. Sprva so prebivalci nasprotovali projektu zaradi skrbi glede povečanega prometa, neprijetnih vonjav in morebitnih škodljivcev, kot so miši in podgane. Izkazalo se je, da so bile skrbi odveč, saj kompostiranje poteka popolnoma naravno, okolju prijazno in brez motenj za lokalno okolje.

Nato smo se dvignili nad oblake. Povzpeli smo se na 1.425 metrov nadmorske višine na planoto Brandlalm, ki združuje alpsko gostoljubje z razkošjem. Letovišče obsega nekaj vrhunsko opremljenih luksuznih koč, namenjene tako zasebnikom kot turistom. Poleg letovišča se nahaja tudi nov sodoben gostinski objekt Harpfenstub’n, kjer so nas postregli z okusnimi lokalnimi dobrotami. Restavracija se osredotoča na regionalnost in sezonskost, zato sestavine za pripravo jedi večinoma odkupujejo od lokalnih pridelovalcev.

Po okrepčilu smo se sprehodili do bližnje razgledne točke, ki predstavlja uspešen turistični projekt. Razgledna ploščad ponuja osupljiv pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, ki si jih delimo, in je opremljena s teleskopom, ki omogoča podrobnejši ogled pokrajine. Ob poti do ploščadi obiskovalce spremljajo informativne table, ki predstavljajo posebnosti kraja in bogatijo doživetje z zanimivimi lokalnimi zgodbami in podatki.

Ploščad stoji na mestu, kjer so v preteklosti kmetje v izrednih situacijah kurili kresove in na ta način komunicirali z dolino. Danes je to priljubljena turistična točka za odmik od vsakdanjega vrveža, še posebej v času, ko dolino prekriva megla. V tukajšnjih Alpah se nahajajo številne pohodniške in kolesarske poti, ki so nadvse primerne za preživljanje prostega časa v naravi.

V Šentpavlu smo obiskali butično trgovino “Haus der Region” z regionalnimi izdelki, ki je nastala s podporo občine in sredstvi programa Leader. Trgovina je rezultat prenosa dobre prakse iz drugega kraja, kjer je uspešno zaživela kot model povezovanja lokalnih ponudnikov in skupnosti. Posebnost trgovine je njena socialna naravnanost, saj zaposluje težko zaposljive osebe iz lokalnega okolja, med njimi predvsem ženske, starejše od 50 let, in dolgotrajno brezposelne. S projektom so želeli izboljšati zaposlitvene možnosti, spodbujati krožno gospodarstvo in povečati ozaveščenost o lokalni ponudbi. V trgovini ponujajo širok izbor izdelkov, ki privablja tako redne vsakodnevne kupce kot tudi priložnostne potrošnike, ki iščejo ideje za obdarovanje. Lokalni prebivalci so trgovino hitro sprejeli in jo prepoznali kot pomemben del lokalne ponudbe, kar se kaže tudi v njenem uspešnem poslovanju.

V Pliberku nas je v prenovljenem mestnem parku prijazno sprejel župan Stefan Visotschnig. Ponosno nam je predstavil zgodbo o preobrazbi prostora, ki je po odstranitvi oziroma premestitvi vojnega spomenika postal priljubljeno zbirališče vseh generacij. V preteklosti park zaradi spoštovanja do spomenika ni bil primeren za igro in druženje. Na pobudo lokalne skupnosti je župan podprl idejo o ureditvi parka, ki so ga s pomočjo evropskih sredstev preoblikovali v prostor, primeren za vse starosti. Danes je park priljubljena točka za druženje, saj vključuje urejene sprehajalne poti, otroška igrala, odbojkarsko igrišče in številne sedalne površine, ki vabijo k sprostitvi in uživanju v naravi.

Zadnja točka našega obiska je bila mogočna stara mlekarna, ki se nahaja v neposredni bližini mestnega parka v Pliberku. Nekdaj je bila v lasti lokalnih graščakov, danes pa z njo upravlja družina Thurn. V sodelovanju z Občino Pliberk in Kulturno iniciativo Pliberk (KIB) ter ob podpori LAS in evropskih sredstev so mlekarno temeljito prenovili in njene notranje ter zunanje prostore prilagodili za različne kulturne in družabne dogodke.

Notranjost mlekarne je zdaj namenjena koncertom, gledališkim predstavam, porokam, delavnicam in razstavam, medtem ko je prostorno dvorišče odličen prostor za sejme in druge dogodke na prostem. Prenova je bila zasnovana z mislijo na širšo skupnost, saj mlekarna danes predstavlja pomemben del kulturne infrastrukture mesta Pliberk in je priljubljeno stičišče za domačine ter obiskovalce. V delu objekta je ohranjena tudi stara konjušnica.

Dan smo zaključili s sprehodom skozi mestno jedro Pliberka v Pivovarno Breznik, kjer so nam postregle slovenske natakarice in nas pogostile z okusno koroško hrano in pijačo.

Obisk SpodnjeKoroške je bil zelo prijeten in ploden. Na vseh lokacijah smo bili toplo sprejeti in počutili smo se zelo domače, saj nas je ves čas spremljala slovenska beseda. K temu je veliko pripomogel Štefan Merkač, ki je poskrbel za prevajanje in brezhibno komunikacijo s tistimi gostitelji, ki niso znali slovensko. Spoznavanje dobrih praks je omogočilo vzpostavljanje številnih novih povezav in odpiranje poslovnih priložnosti, vključno s čezmejnim sodelovanjem, kar kaže na to, da so tovrstne ekskuzije še kako pomembne.