Predstavniki lokalne akcijske skupine Srce Slovenije smo v začetku maja obiskali Latvijo, kjer smo si na območju lokalnih akcijskih skupin Aizkraukles Rajona Partnerība in Bauskas rajona lauku partnerība ogledali dobre prakse na temo lokalne pridelave hrane in kratkih dobavnih verig.
Pri študijskem obisku smo bili skupaj s partnerji iz Italije, Finske, Švedske, Litve in Poljske, s katerimi smo povezani v projektu sodelovanja LAS Eko hrana in kratke dobavne verige. S svojimi predstavitvami smo sodelovali na lokalni konferenci, ki je potekala 7. 5. 2024 v mestu Aizkraukle, kjer ma sedež LAS Aizkraukles Rajona Partnerība. Na konferenci smo izvedeli, da deluje v Latviji 33 lokalnih akcijskih skupin, program LEADER se izvaja enako kot v Sloveniji 3. programsko obdobje. Na območju Aizkraukles Rajona Partnerība živi 30.000 ljudi, kar je pol manj kot na območju LAS Srcu Slovenije, površina pa obsega 2.566 km2, kar je trikrat več kot v Srcu Slovenije. Veliko površin je kmetijskih, njihove kmetije pa so veliko večje od slovenskih. Hrana postaja pomemba tema latvijskih politik in ji dajejo vse večji pomen, v prihodnjih letih bodo veliko vlagali tudi v kratke dobavne verige. Pri podpori kmetom imajo pomembno vlogo tudi lokalne akcijske skupine. O tematiki kmetijstva, izzivih kmetov in sistemih kratkih dobavnih verig smo spregovorili tudi predstavniki tujih lokalnih akcijskih skupin. Izpostavili smo tudi dobre prakse, ki bi jih morda lahko prenesli tudi v druga okolja.
Po konferenci smo obiskali Olalā!, podeželski lokal, namenjen prodaji in degustaciji prepeličjih izdelkov, ki se nahaja v Bilstini ob reki Daugavi. Na prepeličji farmi se ukvarjajo s proizvodnjo prepeličjih jajc in izdelkov iz prepeličjega mesa. Kot nam je predstavil lastnik Bruno, trenutno gojijo 5 tisoč prepelic – polovica je namenjena proizvodnji jajc, druga polovica pa je za meso. Zaradi postopnega povečanja števila prepelic so farmo prestavili na drugo lokacijo, prostor, ki je bil prvotno namenjen perutnini, pa so preuredili in namenili za obiskovalce. Do danes so razvili že preko 20 različnih produktov. Ponujajo sveža jajca, kuhana in olupljena prepeličja jajca v slanici ali marinirana, majoneze, namaze in druge dobrote. Za sladokusce pripravljajo tudi meringe in creme brule, pri čemer uporabljajo sveža prepeličja jajca in naravne začimbe. Njihove stranke so večje restavracije, gurmanske trgovine in izvajalci cateringov. Tudi sami so uredili lokal, v katerem izvajajo degustacije ali zabave za zaključene družbe do 100 gostov. Lokal pridobiva na prepoznavnosti in priljubljenosti, saj gre za butično ponudbo. Za kosilo so nam poleg okusnih predjedi postregli s pečeno prepelico staro dobra dva meseca in pečenim krompirjem, za sladico pa smo se posladkali s prepeličjim creme brulejem.
Po kosilu smo se sprehodili do reke Daugave in spoznali življenje v vasi Bilstini, ki v poletnem času, ko jo napolnjejo turisti, še posebej zaživi. V manjši skupnosti se med seboj z različnimi panogami dopolnjujejo, a vseeno delujejo vsak po svoje. Sredi vasi deluje manjši hotel, urejen je glamping prostor in nekaj bivanjskih enot, ob vodi pa so urejeni različni kotički za domačine in obiskovalce.
Na območju občine Aizkraukle se nahaja sirarna Ievas Siers, ki je ime dobila po začetnici sirastva na kmetiji – teti Ievas, ki se je dejavnosti priučila na Nizozemskem. Družina se je s kmetijstvom začela ukvarjati leta 1992. Na začetku so imeli 10 krav, skozi leta pa se je kmetija tako povečala, da imajo danes že 2.400 krav, od tega 1.200 dojilj. Kmetujejo na 1.500 hektarih, 15 odstotkov površin imajo v najemu. Glavni panogi kmetije sta bili prvotno mlekarstvo ter pridelava žit in travinja. V obdobju mlečne krize so sprejeli odločitev in se leta 2010 usmerili v sirarstvo. Glavnino mleka prodajo, 10 odstotkov pa ga namenijo za sire. Za izdelavo sirov uporabljajo le jutranje mleko, saj naj bi bilo boljše in bogatejše z biološko aktivnimi snovmi. Na kmetiji dela 50 delavcev. Iz 4 ton mleka proizvedejo 400 kg sira na dan. V sirarni opravijo veliko ročnega dela. Vsak dan na policah obrnejo vsako kolo sira in tako spremljajo proces zorenja. Izdelujejo preko 20 različnih sirov. Po njihovem mnenju ni večje pohvale od zveste stranke.
Na večerjo smo se odpravili v sladolednico Skriveri, kjer Richard nadaljuje očetovo tradicijo sladoledarstva. Vse skupaj se je začelo pred 16 leti, ko oče v bližnji okolici ni našel dobrega sladoleda okusa malaga z rumom in rozinami. Kupil je strojček za sladoled in tako se je domač biznis začel. Gre za posebno družinsko sladoledarno, ki da veliko na izvor in kakovost sestavin. Ne uporabljajo kemičnih dodatkov, praškov ali umetnih arom. Uporabljajo pravo kravje mleko, jajca, smetano … Vse sestavine so popolnoma naravne. Prav tako je njihova posebnost ta, da svojim gostom ne ponujajo eksotičnih okusov, kot so mango, kokos in podobno, pač pa sladolede izdelujejo iz surovin, ki so značilne za latvijsko okolje, v katerem živijo. Izjema sta vanilja in čokolada. Sladolede izdelujejo iz različnega jagodičevja in drugega sadja, kot so jagode, maline, slive, rabarbara … Večino sadja pridelajo na domačih površinah, ki obsegajo kar 25 hektarov površin. Viške sadja predelajo v marmelade, sokove in ostale produkte. Pohvalijo se lahko z več kot 25 različnimi vrstami sladoleda. Ročno izdelujejo tudi kornete, ki jih pripravljajo z maslom in brez vode. Zanimivo je, da imajo kar 10 tovornjačkov, s katerimi obiskujejo prireditve po mestih in drugih podeželskih krajih, kjer prodajajo sladoled. Njihov posel se je postopoma razvil do te mere, da so lahko uredili ličen prodajni prostor, ki služi tudi kot kavarna oz. degustacijski prostor. Tukaj lahko uživate ob kavi, palačinkah, solatah ali juhah, v katere mojstrsko vključiju tudi sladke ali slane sladolene okuse. Pozimi je po sladoledu nekaj manj povpraševanja, zato takrat pečejo ingverjev kruh (ginger bread) v sedmih različicah. Zaradi skrbno izbranih sestavin je pri Latvijcih zelo iskan in priljubljen. Zelo ponosni so na njihovo poslovno sodelovanje z AirBaltic, ki ponuja na letih njihov sladoled.
Dan smo zaključili v vinski kleti Lauskis v dvorcu Krape v Lēdmane v več kot 300 let starih obokanih kletnih prostorih. Lastnik Vent Grinbauma je kot otrok vsa poletja preživel na vasi, kjer je babica imela manjšo kmetijo, nekaj krav in ovc ter star nasad jabolk. Vent je leta 2019 v jabolkih iz starih sadovnjakov prepoznal priložnost za zaslužek in se kot čisti samouk lotil dela. Skupaj z ženo pridelujeta jabolčno vino in cider z različnimi okusi. Vino in cider sta pridelana iz ekološkega sadja in jagodičja, ki ga pridelujeta v svojih sadovnjakih. Ime „Lauskis“ je klet dobila v čast Viliju Lauskemu, ki je pradedek lastnika kleti Venta Grinbauma. Poskusili smo cider iz jabolk ter z aronijo, rabarbaro, kutino … Svoje produkte prodajata v bližnjih lokalih in trgovinah. Še vedno iščeta nove okuse in postopke, da bi svoje izdelke še izboljšala.
Drugi dan smo pričeli na območju sosednje lokalne akcijske skupine Bauskas rajona lauku partnerība. Obiskali smo Balticovo, največjega in tehnološko najnaprednejšega proizvajalca jajc in jajčnih izdelkov v Severni Evropi. Jajca in jajčni proizvodi so na voljo v trgovinah, hotelih, restavracijah in gospodinjstvih. Ker proizvedejo bistveno več jajc in jajčnih proizvodov, kot jih potrebuje latvijski trg, 70 odstotkov proizvodnje izvozijo v več kot 20 drugih evropskih držav in drugih držav po svetu, med drugim tudi v Slovenijo. Pogled na zemljevid Evrope nam pokaže, katere države uvoza jajc ne dopuščajo, na primer Avstrija in Švica, ki poudarjata svoje lokalne proizvajalce in jim dajeta prednost pred tujimi uvozniki hrane.
Predstavili so nam svojo filozofijo delovanja, ki je usmerjena v dobre poslovne rezultate, in sledi trendom, ki veljajo v tej industriji. Trenutno je proste reje 40 odstotkov, vendar so si v podjetju zadali cilj, da do leta 2027 ne bodo imeli nobene kokoši v baterijski reji. Zaskrbljujoče je, da jajca iz proste reje še vedno vidijo le kot nišni produkt. Na različnih lastnih in partnerskih farmah gojijo 3,5 milijona kokoši, ki znesejo 2,5 milijona jajc vsak dan. Poleg jajc v lupini, proizvajajo tudi jajca v tekočini, kuhana olupljena jajca, jajčni prah, proteinski sladoled, jajčne testenine in druge proizvode. Nekaj imajo tudi prepelic. V Balticovo porabijo kar 100.000 ton lastne krme, ki jo odkupijo od lokalnih kmetov. Večinski del proizvodnje je avtomatiziran. Mašine obdelajo 150.000 jajc na uro.
Podjetje „Balticovo“ trenutno zaposljuje 360 ljudi in nenehno išče nove načine za racionalizacijo stroškov in izboljšanje svoje učinkovitosti. Zaposleni so stalno na preži za novitetami in sodelujejo v več raziskovalnih, izvoznih, inovacijskih in razvojnih projektih Evropske unije. Kokošji gnoj predelajo v bioplin, iz katerega proizvajajo bio metan in ogljikov dioksid. V podjetju so na svoje površine namestili tudi solarne panele, saj za proizvodnjo potrebujejo veliko električne energije, tako so postali pomemben akter tudi na energetskem področju. Ob obisku tovarne smo imeli deljena mnenja, saj je to realen svet, v katerem živimo in ga s svojimi nakupi v trgovskih centrih podpiramo. Obenem pa si kot osveščeni potrošniki in razvojniki želimo bolj humanih kmetijskih praks in podpirati majhnega kmeta, ki takšnim velikim podjetjem ne more konkurirati.
Kot protiutež prehranski industriji smo v nadaljevanju spoznali ekološko ovčarsko kmetijo Krišjāņi, ki se nahaja ob meji z Litvo. Starša sta lastnici ob zaključku šolanja prepisala 4 hektare zemlje in jo spodbudila k samostojnosti. Rekla sta ji, da si lahko na parceli postavi hišo, lahko pa začne svoj biznis. Odločila se je za slednje. Začela je kmetovati z 2, nato 4, 6 ovcami. Zdaj jih ima že 150.
Ekološka farma ovc prvotno ni bila načrtovana kot ekološka. Do tega je prišlo po spletu okoliščin. Ko je začela s svojo dejavnostjo, na trgu ni bilo na voljo ovčjega mleka, zato so ga ljudje kupovali v sosednji Estoniji. V tem je prepoznala tržno priložnost in se podala v podjetniške vode. Danes njena kmetija velja za eno večjih v Latviji, ki se ukvarja z mlečno ovčjerejo. Njena butična kmetija se vključuje tudi v različne projekte, saj želi približati ovce posameznikom. Še vedno namreč veliko ljudi ne ve, da se ovce lahko molze in iz njihovega mleka proizvajajo okusni mlečni izdelki. Poleg mleka prodaja tudi sir in druge proizvode iz ovčjega mleka. Priložnosti za nadaljnji razvoj pa vidi tudi v predelavi ovčje volne. Zanimivo je tudi to, da je njen mož prav tako uspešen kmet. On redi 5000 molznic, pri čemer vsak izmed njiju sledi lastni kmetijski poti. Kljub temu pa ohranjata skupne tržne poti.
Za zaključek smo obiskali še zeljarno Iveta Lekune, Kapostnica. Kmetija je stara 23 let in proizvajajo kislo zelje, ki je že tako prepoznano, da ne potrebuje promocije, saj jih kupci najdejo sami. Kislo zelje izvažajo celo na Norveško in v Bolgarijo. Zanimivo je to, da v Latviji uživajo popolnoma drugačen produkt kislega zelja, kot smo ga vajeni v Sloveniji. Zelje kisajo 10 do 14 dni, kar pomeni, da po okusu ni tako kislo kot naše. Razlika je tudi ta, da kislemu zelju dodajajo sladkor in ga pripravljajo z dodatki; kislo zelje s hrenom, kislo zelje s korenjem in kumino ali kislo zelje z ananasom in drugimi dodatki. Najbolj popularno je zelje s hrenom. Zelje je pomemben del tradicionalne latvijske kulinarike, zato ga Latvijci zelo radi in velikokrat uživajo. Še posebej v hladnejših mesecih je kislo zelje zelo iskan proizvod. Na kmetiji Kapostnica zelje pridelujejo na 10 hektarih. Pridelajo okoli 700 ton zelja na leto in zeljne glave zrastejo tudi do 10 kg na glavo. Na teden predelajo okoli 500 kg zelja. Posodice polnijo ročno. S 1. majem so zaključili sezono, pričetek nove sezone bo v septembru. Na kmetiji dela 15 ljudi. Nekateri so skoncentrirani na delo na njivah, drugi v proizvodnji. Zaposleni so iz bližnje okolice, saj se lastnica zaveda pomembnosti krepitve lokalne skupnosti.
Študijskega obiska smo se udeležili Mija Bokal in Tina Vatovec iz pisarne LAS, Boris Ravbar kot član Razvojnega sveta LAS in predstavnik Oddelka za investicije in evropske projekta na Občini Kamnik in Martin Tori, mladi kmet s Kmetije Pr’ Rakari iz Šmartnega pri Litiji. Prihodnji študijski obisk bo potekal v Sloveniji med 17. in 19. junijem. Del programa je tudi nacionalna konferenca na temo lokalne hrane in kratkih dobavnih verig, ki bo potekala 18. junija, ob 10.00 v Samostanu Mekinje in na katero vas prav lepo vabimo.
Tina Vatovec in Mija Bokal
