Ko se pogovarjaš z Miloradom Domanovićem – Miškom, dobiš občutek, da sediš s človekom, ki ne samo razume naravo, temveč ji zna tudi prisluhniti. Njegova zgodba ni običajna podjetniška zgodba. To je zgodba o vztrajnosti, zvedavosti, naravi, znanju, povezovanju dveh držav in predvsem o tem, kako s preprostimi, ekološkimi rešitvami, ki temeljijo na uporabi zdravih mikroorganizmov, spreminjati svet na bolje.
Miško živi na Polšniku pri Litiji, njegovo delo pa poteka na relaciji med Slovenijo in Srbijo, kjer vodi dve podjetji. Kot samostojni podjetnik deluje na slovenskem trgu in se usmerja v razvoj in proizvodnjo ekoloških preparatov, v Srbiji pa ima podjetje, ki skrbi za implementacijo teh izdelkov na terenu. V središču njegovega dela je razumevanje zemlje, njene rodovitnosti in naravnih procesov, ki se odvijajo v povezavi z rastjo rastlin. »Zemlja mora biti živa, polna deževnikov in mikroorganizmov. Samo v takšni zemlji lahko rastejo močne rastline, ki preživijo brez kemije,« pravi Miško.
Miško je preživel svojo mladost v Srbiji, kjer je tudi študiral na Fakulteti za tehnologijo vode in brezalkoholnih pijač. Študij je moral zaradi prometne nesreče, ki je zahtevala več kot leto dni rehabilitacije, prekiniti. A radovednost in zvedavost ga nista zapustili. Ravno nasprotno, gnali sta ga naprej. Prepričan je, da se je največ naučil prav z opazovanjem narave. »Narava me je zanimala že kot otroka. Delal sem s podtaknjenci, rad sem cepil drevesa. To sem prevzel od prababice, ki je znala cepiti sadno drevje,« pripoveduje.
Miško raziskuje življenje v tleh, saj ve, da zdrava zemlja pomeni močne rastline.
Z lesenih površin na zdrava tla
Začetki njegovega podjetniškega udejstvovanja segajo v leto 2002, v obdobje, ko se je z ženo preselil v Slovenijo. Delal je na področju vzdrževanja lesenih objektov, s čimer se deloma ukvarja še danes. S sodelovanjem z Belinko in Mizarstvom Kos je kmalu postal strokovnjak za zaščito lesenih površin. A Miško je vedno gledal širše. Na enem od sejmov se je spoznal s tehnologijo efektivnih mikroorganizmov, ki jo je najprej preizkusil na srbskem trgu. Leta 2013 je tako ustanovil podjetje v Srbiji in se z njim usmeril izključno na področji ekologije in kmetijstva. Njegov posel v Srbiji se je rodil iz potreb trga in iz prepoznavanja konkretnih priložnosti. Čeprav ga ni ustvarila evropska zelena politika, se z njo dobro dopolnjuje. Posel v Srbiji mu prinaša številne priložnosti za razvoj.
Danes proizvaja Miško certificirana preparata za ekološko kmetovanje, ki izboljšujeta tla, krepita rastline in nadomeščata kemična sredstva. EM Naturally Active Green je tekoče organsko sredstvo, ki izboljšuje rodovitnost in fizične lastnosti tal, EM5 Vital Plant Purple pa se prši po listih in deluje kot naravna zaščita rastlin pred boleznimi in škodljivci. Oba izdelka sta registrirana kot intelektualna lastnina in na podlagi pridobljenega certifikata Inštituta za kontrolo in certificiranje Univerze v Mariboru primerna tudi za ekološko pridelavo.
Korenje, vzgojeno z Domisovima mešanicama efektivnih mikroorganizmov, je precej večje.
Poleg teh dveh preparatov je razvil še tretji izdelek – Bokashy pospeševalec kompostiranja, namenjen predvsem uporabi v ekoloških wc-jih. Gre za pšenične otrobe, na katere nanesemo učinkovite mikroorganizme, in jih nato posujemo po organski masi. Skozi postopek fermentacije ali dozorevanja ti pospešijo razkroj organske mase v kompost, humus oziroma v neoporečno snov, pri čemer ne nastajajo neprijetne vonjave ob razkrajanju. Razvoj takšnega wc-ja je del partnerskega projekta, s katerim je Miško uspešno kandidiral za evropska sredstva na razpisu LAS Srce Slovenije. Čeprav ne gre za inovacijo, je med prvimi, ki zadevo preizkuša na slovenskem trgu.
Vsaka rešitev, ki jo razvija Miško z ekipo strokovnjakov, se najprej testira. Ne v laboratoriju, ampak na domačih vrtovih, na dveh lokacijah na Polšniku in v Srbiji, kjer preverja učinke v realnih razmerah. Vse, kar ponuja trgu, je preizkušeno, preverjeno, preprosto in cenovno dostopno.
Od kmetijstva do revitalizacije jezer
Miško razvija novo tehnologijo za analizo plodnosti tal, ki jo želi patentirati pri Inštitutu za intelektualno lastnino v Srbiji. »Z dr. Babićem, srbskim pedologom, ki je tudi prva upokojena oseba iz našega podjetja, poskušamo razviti tehnologijo za natančnejšo oceno plodnosti tal. Kmetje običajno delajo le splošne analize, brez upoštevanja variabilnih konstant. Ugotoviti poskušamo, kdaj in kako vzeti vzorce, da dobimo kar najbolj točne podatke.« Na testno njivo so posadili koruzo, katere rast poskušajo spodbuditi z različnimi oblikami gnojil, tudi v kombinaciji z mikroorganizmi. Na koncu rodne dobe bodo primerjali pridelek in razvoj rastlin. Projekt financirajo sami, z željo, da bi ugotovitve brezplačno delili s kmeti in znanstveno skupnostjo. Prvi rezultati so spodbudni.
S poskusi, v katerih sodeluje z nekaterimi največji kmetijski proizvajalci v Srbiji, dokazuje, da je pridelava mogoča zgolj s pomočjo mikroorganizmov in brez kemijskih gnojil. »V Srbiji se s tem področjem na način, kot to počnemo mi, ne ukvarja nihče drug,« zaključi z upanjem, da bo njihovo znanje postalo temelj za bolj trajnostno kmetijstvo v tej deželi.
Miško je najbolj vesel, kadar se njegovi preparati izkažejo in letina bogato obrodi.
Miškova strast do narave se ne konča pri pridelavi hrane. V Vojvodini v Srbiji že drugo leto vodi pilotni projekt čiščenja onesnaženega jezera – zaprtega rokava Donave, ki ima najvišjo stopnjo naravovarstvene zaščite. Z inovativno uporabo mikroorganizmov obnavljajo vodni ekosistem brez mehanskih posegov. Zdrave mikroorganizme vlivajo v vodo in injicirajo v mulj. Ti nato razgrajujejo mulj, pri čemer ne škodujejo flori in favni – nasprotno, vodo celo bogatijo. Lani so na testnem območju debelino mulja uspešno zmanjšali za kar 17 centimetrov, kar velja za izjemen dosežek. Na vsakih 10 m² očiščenega območja so tako odstranili približno 1,5 m³ mulja. Do konca leta bodo delili z javnostjo vse rezultate in pripravili tudi dolgoročni predlog za izboljšanje stanja vodnih površin. Gre za inovacijo, pri kateri se naravo zdravi s pomočjo narave. Ko bo ta raziskava dobila znanstveno potrditev, bo, kot pravi Miško, to vrhunec njegovega dosedanjega dela. Če bo projekt uspel, se bodo odprle številne nove priložnosti. Tudi v povezavi z biološkimi čistilnimi napravami, ki jih je potrebno na mnogih območjih v Srbiji še postaviti.
V naravnem rezervatu, kjer ekipa podjetja Domis obnavlja vodni ekosistem z naravnimi mikroorganizmi, je dovoljen le čoln s fotografije.
Rešitve za urbana središča
Miško se posveča tudi rešitvam za zeleni odrez, ki predstavlja velik delež vse mase odpadkov v mestih. V Srbiji je kompostiranje zelenega odreza prepuščeno lokalnim skupnostim. »Odpadno zelenje, ki ga poberejo po mestu, zložijo na kup in poškropijo z našimi mikroorganizmi. Postopek je podoben siliranju na prostem. Tako dosežejo izjemno hitro in učinkovito razgradnjo, pridobljena masa pa ima podobno vlogo kot hlevski gnoj,« razlaga Miško. V Sloveniji tega še ni veliko preizkušal, saj je zakonodaja bolj omejujoča in kompostiranja ne prepušča lokalnim skupnostim. V Srbiji pa bi lahko, tako ocenjuje, tovrstno kompostiranje razširili v vsaj 20 mest.
Veliko razmišlja tudi o priložnostih za slovenski trg. Na javnih površinah, v parkih in na otroških igriščih, bi lahko z njegovimi biološkimi pripravki ponovno vzpostavljali okolja, v katerem prevladujejo koristni mikroorganizmi. Ti bi na naraven način odstranjevali živalske iztrebke, zmanjševali neprijetne vonjave in celo vezali nase težke kovine, saj prenašajo energijo in jih lahko deaktivirajo.
Z zunanjo podporo znanstvenikov razvija inovativno rešitev za pregreta urbana okolja. Inovativen premaz z mikroorganizmi bi omogočil rast mahu na betonskih površinah. Mah, ki ne škoduje betonski konstrukciji, bi lahko deloval kot naravni izolator in zmanjševal pregrevanje stavb, kar je v času klimatskih sprememb ključnega pomena za kvaliteto življenja v mestih. »Mah je potrpežljiv in raste tam, kjer drugi ne preživijo. Tako vidim tudi naš razvoj,« pravi Miško. Prepričan je, da bi z nekaj sreče lahko ta produkt naletel na plodna tla. Sploh, če bi ga s kakšnim ukrepom zelene politike podprla tudi Evropska unija.
Mah – simbol potrpežljivosti in trajnosti, ki navdihuje Miškove projekte in njegovo poslovno zgodbo.
Delovanje brez bližnjic
Miško je podjetnik, a hkrati predvsem človek, ki želi pomagati. Na področju prodaje ekoloških preparatov sodeluje tako z največjimi pridelovalci v Srbiji kot tudi s posameznimi vrtičkarji. Verjame v osebni stik. »Ljudje morajo razumeti, zakaj to delamo. Ko razumejo, proces steče. Nič ne silimo, samo svetujemo. Prava sprememba se zgodi, ko človek sodeluje s svojo zemljo.«
Letno proizvede do 14.000 litrov preparatov, ki jih prodaja direktno svojim strankam. Sodeluje le z dvema kmetijskima trgovinama v Srbiji. Promocija poteka predvsem prek osebnih stikov in Facebook-a, s katerim komunicira predvsem s srbskimi strankami. »Ne vlagamo v promocijo. Za nas je najboljša reklama zadovoljstvo ljudi in njihova zemlja, ko spet zaživi in obrodi.«
Življenje med dvema domovinama
Čeprav Miško danes večino časa preživi na relaciji med Polšnikom in Lučani v Srbiji, je s Slovenijo močno povezan. »Slovenija mi je dala ogromno – mir, varnost, možnosti za izobrazbo, šport, zdravje. A rad sem tudi v Srbiji, kjer živijo ljudje, ki so mi blizu. Tam imam posestvo, ribnik, vrtove, svojo širšo družino. Tam sem doma.«
Zato ni naključje, da rad povezuje oba svetova. Hvaležen je, da so njega in njegovo družino na Polšniku lepo sprejeli, vključili v skupnost in mu ponudili priložnost za poslovno sodelovanje. Z veseljem del tega tudi vrne skupnosti s svojim udejstvovanjem v različnih skupnostnih akcijah. Tudi v Srbiji sodeluje pri številnih projektih ozaveščanja, še posebej z družino Njenega kraljevskega visočanstva princese Ljubice Karađorđević, snahe princa Tomislava. Vsako leto sodeluje na otroškem festivalu Dečji festival Oplenac, ki ga organizirata princesa in njen mož Mihajlo v Topoli, kjer živijo. »Letos bomo sodelovali že sedmič. Gre za dvodnevni dogodek, na katerem se zbere več kot 35.000 otrok. Učimo jih o tradiciji, ekologiji, lokostrelstvu, jahanju, pomenu športa, druženja in spoštovanja narave. Tudi mi imamo tam svoj ekološki kotiček,« pove Miško.
Simbolična predaja sadik hrasta princesi Ljubici Karađorđević v okviru otroškega festivala, na katerem vsako leto sodeluje tudi Miško. Hrast ima pomembno mesto v srbski tradiciji, saj prinaša blagoslov.
Poleg sodelovanja s princeso Miško ohranja vezi s srbskimi lokalnimi skupnostmi, univerzami, kmeti in posamezniki. Vsem sodelovanjem je skupna želja po širjenju preprostih in učinkovitih ekoloških rešitev: »Ekološki pristopi niso dragi, so pa dolgoročni. Ko zemlja znova zaživi, je ni treba več zalivati z litri gnojil. Zemlja se obnavlja sama.«
Miško je človek, ki skromno, a odločno spreminja svet. Njegova zgodba je dokaz, da lahko preproste rešitve pomagajo zemlji, vodi, rastlinam in ljudem, in to na naraven, spoštljiv in dostopen način. Vedno je odprt za sodelovanje. Znanja ne skriva, ampak ga rad deli, saj verjame, da lahko le skupaj delamo dobro.
Besedilo: Mija Bokal I Fotografije: osebni arhiv Milorada Domanovića
Intervju je bil pripravljen v okviru projekta Erasmus+KA210 projekta SUST_ENT: Zelene veščine za podporo trajnosti podeželskih podjetij, ki ga sofinancira Evropska unija. Vodilni partner projekta je GAL Valle Umbra e Sibillini.